ORTOPEDIJA

1. ORTOPEDIJA Asist. Dr. Robert Ko�ak, dr. med. Ortopedska klinika Ljubljana

3. SPLO�NI DEL ORTOPEDIJE1. UVOD

4. Izraz �ortopedija� - Nicolas Andry 1741 (Ortopedija ali umetnost preprecevanja in odpravljanja telesnih deformacij pri otroku) �ORTHOS� (raven, zravnan, pravilen) + �PAIDON� (otrok) = ORTOPEDIJA Ortopedija je posebna veja medicine, katere naloga je proucevanje, odkrivanje, preprecevanje in zdravljenje bolezni, deformacij in po�kodb gibal

5. ZGODOVINSKI MEJNIKI Ortopedske bolezni so stare kot clove�tvo Hipokrat pred 2500 leti (izpah kolka, skolioze) Galen 2 stoletje (opis in terminologija deformacij hrbtenice � lordoza, kifoza) 1780 � prva ortopedska ustanova v Orbeu v �vici 18 stoletje: zdravljenje z mehanicnimi pripomocki 19 stoletje: pricetek operativne terapije (1831 � uspe�na podalj�ava Ahilove tetive � Stromayer) Druga polovica 19. stoletja � anestezija, antisepsa, mavec (1852), RTG �arki 20 stoletje � antibiotik (1929), moderna ortopedija

6. SLOVENSKI ZGODOVINSKI MEJNIKI 1923 � ustanovitev ortopedskega pododdelka (In�titut za zdravljenje ortopedskih primerov pod vodstvom dr. Minarja � prvi slovenski ortoped) 1945 � ustanovitev Ortopedske klinike v Ljubljani (prof. dr. Bogdan Brecelj) � Specialna bolnica za kostno tuberkulozo v Valdoltri Ortopedski oddelki v Mariboru, Celje, Slovenj Gradec, Jesenice, �empeter, Nova Gorica

7. SPLO�NI DEL ORTOPEDIJE2. OSNOVE DIAGNOSTIKE V ORTOPEDIJI

8. ANAMNEZA KLINICNI PREGLED DIAGNOSTICNE METODE

9. ANAMNEZA(zbir vseh podatkov bolnika) Dru�inska anamneza (razvojne nepravilnosti, revmatizem, tuberkuloza, maligna obolenja) Prej�nje bolezni (bolezni, po�kodbe, operacije, maligne bolezni) Sedanja bolezen Socialna anamneza (delovno mesto, poklic, razvade)

10. KLINICNI PREGLED Inspekcija (ogled) Palpacija in perkusija (otipavanje, potrkavanje) Auskultacija (poslu�anje)

11. KLINICNI PREGLED Meritve gibljivosti sklepa: - fleksija (upogib sklepa) - ekstenzija (iztegnitev sklepa) - abdukcija (odmik) - addukcija (primik) - antefleksija (dviganje iztegnjenega uda navzpred) - retrofleksija (dviganje iztegnjenega uda navzad) - zunanja in notranja rotacija - pronacija in supinacija

12. KLINICNI PREGLED Gibljivost zgornje okoncine

13. KLINICNI PREGLED Gibljivost hrbtenice - opisno (predklon do gle�njev�) - meritev po Schobru (ledvena hrbtenica) in Ottu (prsna hrbtenica)

14. KLINICNI PREGLED Gibljivost spodnje okoncine

15. KLINICNI PREGLED Specialne meritve: - meritve dol�ine spodnjih okoncin 1. s podlaganjem de�cice pod kraj�o nogo do izenacitve nagiba medenice (vi�ina anteriornih iliakalnih spin)

16. KLINICNI PREGLED Specialne meritve: - meritve dol�ine spodnjih okoncin 2. - razdalja spina iliaca anterior superior � notranji maleol (absolutna dol�ina) - razdalja popek � notranji maleol (relativna ali funkcionalna dol�ina)

17. KLINICNI PREGLED Specialne meritve: - meritve obsega okoncin

18. KLINICNI PREGLED Ugotavljanje nestabilnosti sklepov

19. KLINICNI PREGLED Okvirni nevrolo�ki pregled - senzibiliteta (obcutek za dotik) - motorika (ocena mi�icne moci) - refleksi

20. KLINICNI PREGLED Okvirni nevrolo�ki pregled - senzibiliteta (pregled po dermatomih)

21. KLINICNI PREGLED Okvirni nevrolo�ki pregled - motorika (ocena mi�icne moci po miotomih)

22. KLINICNI PREGLED Okvirni nevrolo�ki pregled - motorika (lestvica mi�icne moci) 0 = ni kontrakcije (mrtva mi�ica - plegija) 1 = mi�ica se skrci, vendar ni giba 2 = mo�en je gib, vendar ne proti te�i 3 = mo�en je gib proti te�i 4 = mo�en gib proti manj�emu uporu 5 = normalna mi�icna moc

23. KLINICNI PREGLED Okvirni nevrolo�ki pregled - motorika (ocena nivoja okvare)

24. KLINICNI PREGLED Okvirni nevrolo�ki pregled - refleksi : refleks bicepsa, tricepsa, patelarni, ahilov refleks�) : refleks je lahko ugasel, oslabel, pojacan)

25. DIAGNOSTICNE METODE RTG slikanje Magnetna resonanca, CT, Mielografija Ultrazvok

26. DIAGNOSTICNE METODE Izotopske preiskave � scintigrafija skeleta (v krvno �ilo vbrizgani radioaktivni izotop se kopici na mestu okvare, bolezni v kosti). Pomembna za odkrivanje kostnih tumorjev, metastaz, vnetja, obrabe sklepov

27. DIAGNOSTICNE METODE Izotopske preiskave � scintigrafija skeleta

28. DIAGNOSTICNE METODE Laboratorijske preiskave (levkociti, CRP, sedimentacija, alkalna in kisla fosfataza) Posebne preiskave (preiskave punktatov, Mantoux test, citologija, histologija, EMG)

29. SPLO�NI DEL ORTOPEDIJE3. ZDRAVLJENJE ORTOPEDSKIH BOLEZNI

30. KONZERVATIVNO ZDRAVLJENJE OPERATIVNO ZDRAVLJENJE

31. KONZERVATIVNO ZDRAVLJENJE Zdravljenje z zdravili - analgetiki � delujejo proti bolecini (Lekadol, Tramal) - nesteroidni antirevmatiki � delujejo proti bolecini in protivnetno (Naklofen, Ibuprofen, Ketonal) - antibiotiki � zdravljenje bakterijskih oku�b - kortikosteroidi � blokade (Kenalog, Flosteron)

32. KONZERVATIVNO ZDRAVLJENJE Fizikalno zdravljenje fizioterapija (telesne vaje, masa�e, razgibavanje, PEARL, UKV, TENS, hidroterapija�) mavec (kalcijev sulfat na povoju)

33. Vrste mavca

34. Vrste mavca Imobilizacijski mavec (zlom kosti, zvini) Redresijski (korekcijski) mavec (deformacije)

35. Zapleti po namestitvi mavca Nekroze (izboceni deli telesa � peta, gle�enj, olekranon, pogacica�) Motnje prekrvavitve Po�kodbe �ivcev (peronealni �ivec, radialni �ivec�) IZREZ ALI MENJAVA MAVCA!

36. KONZERVATIVNO ZDRAVLJENJE Zdravljenje z ortopedskimi pripomocki ortoze proteze

37. Ortopedski pripomocki Ortoze - izbolj�a funkcijo delu telesa

38. Ortopedski pripomocki Proteze - nadomesti manjkajoci del telesa - proteze za zgornje in spodnje okoncine - kozmeticne in delovne proteze

39. SPLO�NI DEL ORTOPEDIJE4. RAZVOJNE IN FUNKCIONALNE ZAKONITOSTI GIBAL

40. NORMALNA RAST Embrionalna faza (do 8. tedna nosecnosti) Fetalna faza (od 8. tedna do rojstva) Zgodnje otro�tvo (od rojstva do 2. leta starosti) Otro�ko obdobje (od 2. leta do adolescence) Adolescenca (vmesna faza do zrelosti)

41. Embrionalna faza(do 8. tedna) Jajcece + semencica gameta morula blastocista (se zasidra na maternico) Organogeneza od 3. � 8. tedna Nevralni kanal se zapre � folna kislina! Do konca faze ima �e clove�ko podobo, velik 20mm) Genetske napake,teratogeni dejavniki (alkohol)

42. Fetalna faza(od 8. tedna do rojstva) 12. teden � dolocen spol, velik 50mm 16. teden � osifikacija kosti, razviti sklepi (gibanje), velik 100mm 20 tednov velik 16cm

43. Zgodnje otro�tvo (od rojstva do 2. leta starosti) Razvojne posebnosti - plosko stopalo - obracanje stopala navznoter ali navzven - noge na �O� ali �X� Niso deformacije, ne potrebujejo zdravljenja

44. Otro�ko obdobje(od 2. leta do adolescence) Rast je nekoliko pocasnej�a Zgornji okoncini in stopala rastejo hitreje Na rast vplivajo - endokrini dejavniki - prehrambeni dejavniki - metabolicni dejavniki - genetski dejavniki

45. Adolescenca(od pubertete do zrelosti) Nekatere bolezni (skolioza, zdrs epifize glavice stegnenice, disekantni osteohondritis, spredaj bolece koleno, osteosarkom, Ewingov sarkom�) �burno obdobje� Pomen psihosocialnih dejavnikov

46. NENORMALNA RAST Kongenitalne (genetske) bolezni - monogene bolezni: 1. avtosomne bolezni (avtosomni kromosomi) - dominantno (ahondroplazija � pritlikavost) - recesivno (mukopolisaharidoze) 2. vezane na spolne kromosome (x-kromosom) - dominantno (vitamin D-rezistentni rahitis) - recesivno (hemofilija, Duschenova mi�icna distrofija) - poligene bolezni (skolioza, prirojeni izpah kolka, Perthesova bolezen�)

47. NENORMALNA RAST Endokrini dejavniki (hormoni) Metabolni dejavniki (rahitis) Vplivi okolja: 1. teratogeni dejavniki - rentgensko sevanje - vplivi nekaterih zdravil (Talidomid) - bolezni matere (rdecke) 2. travmatski dejavniki (te�ek porod, po�kodbe) 3. vnetja 4. asimetricni �porti (tenis)

48. Zakon �maksimum-minimum� (telo sku�a doseci maksimalno trdnost z minimalno kolicino materiala) Wolffov zakon transformacije kosti (kost se gradi tam kjer je potrebna in razgrajuje kjer ni potrebna)

49. SPLO�NI DEL ORTOPEDIJE5. PRIROJENE IN RAZVOJNE NEPRAVILNOSTI GIBAL

50. PRIROJENE NEPRAVILNOSTI Prirojene nepravilnosti so motnje telesnih oblik ali funkcij, ki so prisotne �e ob rojstvu - malformacije (zgodaj v embrionalnem �ivljenju preden so organi in okoncine razviti) - deformacije (nastanejo v fetalnem obdobju, ko so bili organi in okoncine �e razviti) Lahko so sistemske (generalizirane) ali lokalne nepravilnosti

51. PRIROJENE NEPRAVILNOSTI(vzroki za nastanek) Endogeni (genetski vzrok): - dominantno dedovanje - recesivno dedovanje Eksogeni (vplivi okolja): - virus rdeck - Talidomid (amelije) - RTG sevanje Kombinacija obeh

52. PRIROJENE NEPRAVILNOSTI Aplazija � organ se ne razvije Hipoplazija � organ je manj�i Hiperplazija � organ je vecji Displazija � organ je nepravilno razvit Polidaktilija � vecje �tevilo prstov

53. PRIROJENE NEPRAVILNOSTI(delitev) Glede na etiopatogenezo: - znan povzrocitelj - neznan povzrocitelj Patolo�ka klasifikacija: - motnje v razvoju hrustancnega tkiva - motnje v razvoju kostnega tkiva - motnje me�anega tipa

54. AHONDROPLAZIJA(pritlikavost)

55. AHONDROPLAZIJA(pritlikavost) Prirojena motnja (monogeno dominantno dedovanje) Znacilna je pritlikava rast

56. AHONDROPLAZIJA(pritlikavost) Motena je enhondralna osifikacija dolgih � cevastih kosti in lobanjske baze (proliferativna cona rastnega hrustanca) Rast plo�catih kosti je normalna � perihondralna osifikacija (lobanja, rebra, vretenca, medenica�)

57. AHONDROPLAZIJA(klinicna slika) Kratke okoncine, predvsem njihovi zgornji deli, kratki prsti Trup in lobanja normalna Nesorazmerje med trupom in okoncinami Varusne deformacije kolen (kolena na �O�) Povecana ledvena lordoza in prsna kifoza

58. AHONDROPLAZIJA(klinicna slika) Uvlecen predel nosnega korena (motena rast lobanjske baze) Kvadratasta oblika obraza

59. AHONDROPLAZIJA(klinicna slika) Pogosto je prisotna zo�itev hrbtenicnega kanala (stenoza) Normalno inteligentni Veseljaki, pogosto depresivni

60. AHONDROPLAZIJA(zdravljenje) Vzrocnega zdravljenja ni Operativno zdravljenje: - korekcija krivih okoncin - operativno zdravljenje zo�itve hrbtenicnega kanala - podalj�ave udov

61. AHONDROPLAZIJA

62. DISHONDROPLAZIJA(Bolezen Ollier) Motnja v razporedu in razvoju hrustancnega tkiva v predelu rastne plo�ce Hrustancne celice so nakopicene v obliki hrustancnih tumorjev - enhondromi

63. DISHONDROPLAZIJA(Bolezen Ollier) Klinicna slika je zelo raznolika Pogosto motena rast telesa na eni strani s prikraj�avami udov Raznolike deformacije delov telesa Pogosto se tumorji spremenijo v rakaste tumorje

64. DISHONDROPLAZIJA(Bolezen Ollier) Zdravljenje: - odstranitev tumorja in polnitev s kostjo - podalj�evanje udov - korekcije deformacij - opazovanje (pogosto rakasta preobrazba tumorja)

65. OSTEOHONDROMATOZA(eksostoze) Nepravilen razpored dela rastnega hrustanca Tvori se kostni izrastek, ki raste s povr�ine kosti vstran Podoben vr�icku cvetace z ozko bazo Rast izrastka se preneha z zakljuckom rasti

66. OSTEOHONDROMATOZA(eksostoze) Klinicna slika: - asimptomatski (brez te�av) - bolecine - okvare �ivcev, �il - preskoki tetiv, mi�ice Zdravljenje: - odstranitev izrastka, ce moti

67. PRIROJENA LOMLJIVOST KOSTI(Osteogenesis imperfecta) Bolezen je prirojena in dedna Posledica motnje tvorbe kolagenskih vlaken Posledicno so kosti krhke in se lomijo Zlomi so lahko prisotni �e ob rojstvu ali pa se zlomi zacnejo kasneje

68. PRIROJENA LOMLJIVOST KOSTI(Osteogenesis imperfecta) Klinicna slika: - pogosti zlomi kosti - modre belocnice - ohlapnost sklepov - deformacije zaradi zlomov - skolioze Zdravljenje: - opornice - operacije zlomov

69. SPLO�NI DEL ORTOPEDIJE6. SISTEMSKE BOLEZNI SKELETA

70. VLOGA KOSTI Opora telesu Za�cita organov (lobanja) Pripenjali�ce mi�ic, vezi (so del gibalnega sistema) Tvorba krvnih celic (eritrociti, levkociti) Skladi�ce mineralov (99% Ca, 90% P, 66% Mg)

71. Presnova mineralov v kosti Kalcij (Ca): - 99% vsega kalcija je v kosteh - kostem daje trdoto - strjevanje krvi, prenos �ivcno-mi�icnih dra�ljajev, pri krcenju mi�ic, delovanje encimov, acido-bazno ravnote�je) - koncentarcija v krvi je uravnote�ena (paratiroidni hormon, aktivna oblika vitamina D3 in kalcitonin)

72. Uravnavanje koncentracije Kalcija v krvi Aktivna oblika vitamina D3 - omogoca resorbcijo Kalcija v crevesju Paratiroidni hormon (hormon ob�citnic) - poveca aktivnost osteoklastov (s tem se poveca raztapljanje kosti in s tem spro�canje Kalcija iz kosti v kri) - poveca pretvorbo vitamina D3 v aktivno obliko vitamina D3) Kalcitonin (�citnicni hormon) - zavira aktivnost osteoklastov (s tem se zmanj�a raztapljanje kosti in s tem spro�canje Kalcija iz kosti v kri)

73. Uravnavanje koncentracije Kalcija v krvi

74. RAHITIS

75. RAHITIS Bolezen kostne presnove , ki nastane zaradi pomanjkanja kalcija pri dojenckih in majhnih otrocih kot posledica: - pomanjkanja vitamina D ali kalcija v hrani, - nezadostne resorbcije kalcija v crevesju (celiakija) - zaradi pomanjkanja UV svetlobe Zaradi zalog vitamina D v jetrih dojencka se rahitis do 6. meseca starosti ne pojavi

76. RAHITIS Zaradi pomanjkanja kalcija ni mo�na kalcifikacija matriksa v rastnem hrustancu in tako pretvorba v normalno kost Kosti so mehke in se zaradi pritiskov, te�e krivijo - glavica zale�ana (kraniotabes) - zadebeljeni predeli metafiz (gle�nji,zapestja,kolena) - deformiran prsni ko� (kurje prsi) - ukrivljene dolge kosti (krive noge � noge na �O� ali �X�) - kifoza hrbtenice - napihnjen trebuh, prebavne motnje

77. Rahitis

78. RAHITIS Zdravljenje: - preventivni ukrepi - visoki odmerki vitamina D - dieta bogata s kalcijem - soncenje - zdravljenje celiakije (glutenska dieta) - operativno zdravljenje posledic (osteotomije)

79. OSTEOPOROZA

80. OSTEOPOROZA Sistemska bolezen skeleta z zmanj�anjem (atrofija) kostne mase � �redka kost� Kolicina kostnega tkiva se kriticno zmanj�a in �e pri minimalnih obremenitvah lahko pride do zlomov � povecana lomljivost kosti 40 % �ensk po menopavzi ima osteoporozo

81. OSTEOPOROZA Najpogostej�i zlomi: - ko�eljnica ob zapestju - najprej - hrbtenicna vretenca - najpogostej�i - kolk - najhuj�e posledice

82. OSTEOPOROZA(dejavniki tveganja)

83. OSTEOPOROZA Delitev: - sekundarne osteoporoze � kot posledica neke bolezni ali stanja (gastrektomija, KOPB, u�ivanje kortikosteroidov, maligna obolenja, imobilizacija) - primarne osteoporoze

84. PRIMARNA OSTEOPOROZA juvenilna osteoporoza (zlomi vretenc v predpubertetnem obdobju, traja nekaj let, spontane mine) involutivna osteoporoza - postmenopavzalna osteoporoza (�enske v klimakteriju kot posledica zmanj�anega izlocanja estrogenov iz jajcnikov) - senilna osteoporoza (po 70 letu starosti pri obeh spolih)

85. OSTEOPOROZA (preventiva in zdravljenje) Primerna prehrana (kalcij, vitamin D) Fizicna aktivnost Gibanje na soncu Kajenje, alkohol, kava Merjenje kostne mase Zgodnje zdravljenje

86. SPLO�NI DEL ORTOPEDIJE7. POSEBNOSTI V OBLIKI IN DELOVANJU GIBAL

87. CLOVEKOVA DR�A Pokoncna dr�a je osnovna znacilnost cloveka, je individualno znacilna in se neprestano spreminja Na dr�o vpliva kostni sistem, �ivcno-mi�icni sistem, psiholo�ki dejavniki Normalna dr�a je tista, pri kateri dose�emo ravnote�je telesa v gibanju in mirovanju z najmanj�im mi�icnim naporom in pri kateri so nosilne strukture cim bolj za�citene pred obrabnimi spremembami in po�kodbami

88. RAZVOJ CLOVEKOVE DR�E Novorojencek se rodi z zmerno kifoticno ukrivljeno hrbtenico in flektiranimi kolki Z dvigovanjem glavice se oblikuje vratna lordoza V nadaljnjem razvoju se iztegnejo noge v kolku Z vstajanjem se poveca nagib medenice in nato se izoblikuje ledvena lordoza in hrbtenica se kot steber dvigne iz medenice

89. CLOVEKOVA DR�A Pokoncna dr�a je dinamicno stanje, ki se zoperstavlja te�nosti in jo vzdr�ujemo s stalno aktivnostjo �ivcno-mi�icnega sistema - telo neprestano lovi ravnote�je Dve vrsti mi�icne aktivnosti: - fazicna: v neki mi�ici se naenkrat skrci vecje �tevilo mi�icnih vlaken (za korekcijo vecjih premikov telesa) - tonicna: stalna mi�icna aktivnost manj�ega �tevila mi�icnih vlaken, kar povzroca stalno mi�icno napetost (za vzdr�evanje dr�e telesa)