1 / 18

KAKO SE NA NIVOJU VSAKODNEVNEGA ŽIVLJENJA REFLEKTIRAJO DRUŽBENI PROCESI POSTMODERNE

KAKO SE NA NIVOJU VSAKODNEVNEGA ŽIVLJENJA REFLEKTIRAJO DRUŽBENI PROCESI POSTMODERNE -PRIMER PREHRANJEVALNIH PRAKS-. INDIVIDUALIZACIJA. individualne diete, okusi, izbori; verjetnost srečevanja družine pri mizi narašča s slojem. SPROŠČANJE TRADICIONALNIH PRAVIL. primiznega vedenja, pravil

angie
Télécharger la présentation

KAKO SE NA NIVOJU VSAKODNEVNEGA ŽIVLJENJA REFLEKTIRAJO DRUŽBENI PROCESI POSTMODERNE

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. KAKO SE NA NIVOJU VSAKODNEVNEGA ŽIVLJENJA REFLEKTIRAJO DRUŽBENI PROCESI POSTMODERNE -PRIMER PREHRANJEVALNIH PRAKS-

  2. INDIVIDUALIZACIJA • individualne diete, okusi, izbori; • verjetnost srečevanja družine pri mizi narašča s slojem

  3. SPROŠČANJE TRADICIONALNIH PRAVIL • primiznega vedenja, • pravil • protokolov

  4. STANDARDIZACIJA Primer: Množična prehrana (fast food) Na eni strani poteka: DEFORMALIZACIJA in na drugi NOVA UNIFORMNOST

  5. ELITIZEM Ohranjanje slojevskih razlik v prehranjevalnih praksah. Kakšne so izbire revnih, kakšne bogatih? Pojav novih, več-značnih oblik revščine oz. socialne izključenost

  6. POLITIČNA OSVEŠČENOST Moralni ali politični tokovi, predpisi ali principi, iz idejnih oz, ideoloških razlogov ne konzumirati določenih izdelkov.

  7. ESTETIZACIJA HRANE Slow food, estetizirana priprava …

  8. STILIZACIJA stilizirane prehrambene navade vegetarijanstvo, etnične posebnosti, diete.

  9. GLOBALIZACIJA dostopnost kitajske, mehiške, grške, turške hrane ter ekonomizirano sodelovanje vsega sveta pri proizvajanju - imperialna geopolitika...

  10. MULTIKULTURALIZEM Uporaba hrane iz različnih delov sveta – morda prilagojena različnim lokalnim okusom; pojmovano kot eksotika; dozirana in kontrolirana uporaba »drugega« - začimba življenju.

  11. DRUŽBA TVEGANJA in KULTURA STRAHU Skrb za zdravje, strah pred kalorijami, maščobo, sladkorjem, mesom, ...

  12. Stalnica:SOOBSTOJ STAREGA IN NOVEGA. • Pomešanost, sobivanje različnih, tudi nasprotujočih si procesov in življenjskih slogov; tudi v eni sami zgodbi. • Kolaž različnih realnosti, sestavljanka ali skakanje iz ene v drugo realnost. • Posameznik z več kulturnimi in ekonomskimi resursi si lahko privoščiš več prehajanja iz ene v drugo realnost.

  13. Refleksivna moderna (Giddens) Refleksivni projekt jaza – refleksivna samopripoved ali refleksivno biografiranje • Emancipatoren in obenem omejujoč

  14. Refleksivni projekt jaza … • nadomesti tradicijo kot agendo, po kateri lahko delujemo, s katero smo v sodobnosti po Giddensovem mnenju bolj kot so kdajkoli doslej v zgodovini “pometli”

  15. Nenehno pogajanje… • V družbi, kjer življenjskega sloga ne določajo več vnaprej dani vzorci in navade, se mora posameznik nenehno pogajati za uveljavitev svojega življenjskega sloga • Čeprav se odločitve glede življenjskega sloga morda zdijo obrobne, so v resnici USODNE, saj določajo posameznikovo identiteto, določajo kdo posameznik je. • Refleksivno samopripoved sestavljajo prav odločitve o življenjskem slogu.

  16. In v drug smer… • V refleksivni moderni mora posameznik samopripoved (samopredstavljanje, identiteto) nenehno prilagajati praksam življenjskega sloga.

  17. Nekatere posledice “refleksivnosti projekta jaza” 1. Zasvojenosti – nezmožnosti, da bi “kolonizirali prihodnost” (Giddens) – zato se morajo stalno in vsak trenutek znova spoprijemati z njo • Odlaganje odločitve in Zenonov paradoks* (po Flakerju) Sej ful poskušaš, ampak tako, da si tri dni klin, pa se ti zdi že tu mač, pol se ga pa spet zadaneš. Brez veze,ker se matraš trdi dni, potem se pa spet zadaneš. Popustiš, ker psiha ni toliko močna. • Pojav zasvojenosti z vsem 2. Izbire in pripisovanje odgovornosti zanje – povezava tega s socialno izključenimi

More Related