1 / 57

S T A T U T

S T A T U T. statut napotuje na vsebino materialnih / substan č nih norm, ki so bile poklicane od kolizijske norme Lex - Merodajno pravo (med večimi pravnimi redi) za konkreten primer. PREPLETANJE STATUTOV. Ali je pravila naslednja trditev?

atira
Télécharger la présentation

S T A T U T

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. S T A T U T • statut napotuje na vsebino materialnih / substančnih norm, ki so bile poklicane od kolizijske norme • Lex - Merodajno pravo (med večimi pravnimi redi) za konkreten primer

  2. PREPLETANJE STATUTOV • Ali je pravila naslednja trditev? • Pravo, ki ga stranki veljavno izbereta, se uporabi tudi za reševanje stvarnopravnih vprašanj na premičnini, ki je predmet pogodbe med njima. • Upoštevati meje enega in drugega statuta • Ne gre za ‘’deljene statute’’ oz. za severability prava

  3. POGODBENI STATUT

  4. ZMZPP in specialni predpisi • Rimska konvencija o uporabi prava pri pogodbenih obveznostih (1980) • Uredba ES 593/2008 o uporabi prava pri pogodbenih obveznostih – Rim I (17. december 2009) • Dunajska konvencija o mednarodni prodaji blaga

  5. ZMZPP - Pogodbeni statut se uporabi le za obligacijska vprašanja (razlaga, izpolnitev, načini prenehanja…) – npr. ne za poslovno sposobnost – prepletanje statutov • renvoi? • Izključitvena klavzula? • Dve navezni okoliščini: • Primarna navezna okoliščina • Subsidiarna navezna okoliščina

  6. 19. člen ZMZPP • (1) Za pogodbo se uporabi pravo, ki sta si ga izbrali pogodbeni stranki, če ta zakon ali mednarodna pogodbane določa drugače. • (2) Volja strank o izbranem pravu je lahko izrecno izražena ali pa mora nedvomno izhajati iz pogodbenih določil ali drugih okoliščin. • (3) Veljavnost pogodbe o izbiri prava se presoja po izbranem pravu.

  7. Avtonomija volje • Stranke same izberejo pravo – IZRECNA IN KONKLUDENTNA IZBIRA • Če tega ne napravijo, se uporabijo zakonske določbe • Ponekod tudi v deliktnem statutu

  8. Ali je potrebna koneksnost z izbranim pravom? • Cepitev pogodbenega razmerja (Spaltung, Dépeçage, Choosing and picking…)? • Različne navezne okoliščine glede različnih vprašanj; stranke tako izberejo • Razlogi proti: pogodba je ekonomska in pravna celota • Teži se k uporabi enega prava za celotno pogodbeno razmerje • RK?

  9. Le za razmerje z mednarodnim elementom • Slovenska in hrvaška družba se v pogodbi o prodaji blaga dogovorita za švicarsko pravo. • Kolizijsko navezovanje na merodajno pravo – v celoti nadomesti pravni red, ki bi se sicer uporabil • Materialno navezovanje na merodajno pravo (stranke lahko v pogodbi dispozitivne norme domačega prava nadomestijo s pravili tujega pravnega reda) – inkorporacija tuje norme v domač pravni sistem in ne uporaba tujega prava • Le nacionalno pravo ali tudi transnacionalno pravo

  10. Omejitve avtonomije volje • Za pogodbe, ki se nanašajo na nepremičnine – 23. člen ZMZPP – obseg te izjeme? • Javni red • Potrošniške pogodbe • Pogodbe o zaposlitvi Stranke prava ne izberejo…

  11. Subsidiarne navezne okoliščine • Načelo najtesnejše vezi 20. člen Če stranki nista izbrali prava, ki naj se uporabi, se uporabi pravo, s katerim je razmerje najtesneje povezano. Če posebne okoliščine primera ne napotujejo na drugo pravo, se šteje, da je najtesnejša zveza podana s pravom države, v kateri ima stranka, ki je zavezana opraviti za posamezno pogodbo značilno izpolnitev, stalno prebivališče oziroma sedež. • Domneva: pravo države domicila osebe, ki opravi karakteristično izpolnitev

  12. Pogodbe, ki se nanašajo na nepremičnine • Uveljavitev načela varstva šibkejšega

  13. Posebnosti: • Način izročitve in ukrepi, če je prevzem stvari zavrnjen – pravo kraja, kjer se mora stvar izročiti, če ni drugačnega dogovora strank • Akcesorni pravni posli – pravo za glavni pravni posel, če ni drugače določeno • Učinki cesije in prevzem dolga – pravo, po katerem se presoja terjatev oz. dolg • Enostranski pravni posel – pravo države dolžnikovega stalnega prebivališča ali sedeža – 28. člen ZMZPP

  14. Oblika pravnega posla • 7. člen ZMZPP “Če z zakonom ni določeno drugače, sta pravni posel in pravno dejanje glede oblike veljavna, če sta veljavna bodisi po pravu kraja, kjer je bil pravni posel sklenjen oziroma pravno dejanje opravljeno, bodisi po pravu, ki velja za vsebino pravnega posla oziroma pravnega dejanja.” • Alternativna izbira – in favorem contractus • Omejitev s specialnimi pravili: obličnost oporoke, oblika sklenitve ZZ, oblika posvojitve • Obličnostni pogoji za pravne posle v zvezi z nepremičninami? • Kako je pri avtonomni volji strank? Ali izbira prava izključi 7. člen?

  15. ZASTARANJE • 8. člen ZMZPP • Uporabi se pravo, ki velja za vsebino pravnega posla oziroma pravnega dejanja

  16. RIMSKA KONVENCIJA O UPORABI PRAVA PRI POGODBENIH OBLIGACIJSKIH RAZMERJIHGlej: http://www.rome-convention.org

  17. SPLOŠNO • Unifikacija kolizijskih pravil • Iz leta 1980, pričela veljati leta 1991 • Slovenija: 1. 5. 2006 • Derogacija določb ZMZPP – VENDAR…..

  18. Komentirajte naslednjo trditev • Rimska konvencija v določenem obsegu nevtralizira forum shopping, ki ga povzročajo pravila o mednarodni pristojnosti

  19. Predmet interpretacije SEU • Proces transformacije RK v Uredbo EU (Rim I) • Uporabi se za pogodbena razmerja v situacijah, ki vključujejo izbiro med pravnimi redi različnih držav

  20. Ni reciprocitete – zakaj potem sploh še pomembna teritorialna omejitev? • Zavračanje? (15) • Javni red? (16) • Prednost prava EU in mednarodnih konvencij (20 in 21) • Retroaktivni učinek? (17)

  21. RK se ne uporablja za (ratione materiae): • Za pogodbene obveznosti – ni definicije • Izključitve • ……….. • …………….. • …………………. • ………………………..

  22. KATERO PRAVO UPORABITI? Družba A s sedežem v Ljubljani sklene z družbo B s sedežem v Rimu pogodbo o gradnji poslovne stavbe v Rimu. • Stranki se dogovorita za uporabo francoskega prava. • Stranki se dogovorita za uporabo kitajskega prava. • Stranki se dogovorita za uporabo rimskega prava. • Stranki se dogovorita, da se za sklenitev P uporabi kitajsko pravo, za izpolnitev pa francosko pravo. • Stranki se dogovorita za uporabo lex mercatoria.

  23. Avtonomija volje – člen 3 • Izbira je lahko izrecna ali pa z zadostno gotovostjo izhaja iz določil pogodbe ali okoliščin primera • Katero pravo lahko izberejo? Samo pravo držav pogodbenic? Samo nacionalno pravo? Koneksnost? • Splitting? • Vsi elementi pogodbe se v trenutku izbire prava nahajajo v eni državi…..

  24. UPORABA PRAVA V ODSOTNOSTI IZBIRE – člen 4 • Pravo, s katerim ima razmerje najtesnejšo vez • Domneve najtesnejše vezi – zgolj domneve! • Splošna domneva – karakteristična izpolnitev / in če je ni mogoče določiti? • Posebni domnevi • pravica na nepremičnini in pravica do uporabe nepremičnine (popravilo na hiši?) • ter prevozne pogodbe (najem ladje?): država sedeža prevoznika, če je tam tudi odpravni ali namembni kraj ali glavni sedež odpošiljatelja • Tesnejša vez z drugim pravom

  25. Na božičnem sejmu v Ljubljani Italijan z ob. preb. v Trstu proda Slovencu (ob. preb. v Mariboru) vazo. Slovenec izroči kupnino v EUR, Italijan izroči vazo. • Katero pravo se uporabi?

  26. POGODBE S ŠIBKEJŠIMI STRANKAMI • Potrošniške pogodbe • Individualne pogodbe o zaposlitvi • Člena 5 in 6: ne prikrajšata strank do izbire prava – ni dopustno zgolj šibkejše stranke prikrajšati za varstvo, ki ga omogočajo prisilni predpisi države njenega običajnega bivališča

  27. POTROŠNIŠKE POGODBE • Za pogodbe, katerih predmet je prodaja blaga ali storitev za namene izven poklicne ali trgovske dejavnosti in za pogodbe o financiranju takega posla • Druga stranka pogodbe mora biti oseba, ki opravlja poklicno ali trgovsko dejavnost – samo izjemoma za pogodbe med posamezniki (prodajalec) • Varstvo potrošnika predvsem napram neprimerni uporabi avtonomije volje • Prisilni predpisi države njegovega običajnega bivališča • V odsotnosti avtonomije volje se uporabi pravo države njegovega običajnega bivališča – ni domneva!

  28. To varstvo uživa potrošnik le v treh primerih: • Če je bila v državi njegovega OB pred sklenitvijo pogodbe podana izrecna ponudba ali reklama in, če je potrošnik v tej državi opravil za sklenitev pogodbe vsa potrebna dejanja, ali • Če je potrošnikov pogodbeni partner ali njegov zastopnik sprejel naročilo potrošnika v tej državi, ali • Če pogodba zadeva prodajo blaga in je potrošnik iz te države odpotoval v tujino in tam oddal naročilo, v kolikor je prodajalec organiziral potovanje s ciljem nagovoriti potrošnika k sklenitvi pogodbe

  29. Ne velja za: • Prevozne pogodbe (razen za kombiniranje prevoznih in prenočitvenih storitev) in • Pogodbe o opravljanju storitev, če mora biti storitev opravljena izključno v drugi državi kot tisti, kjer ima potrošnik OB

  30. NORME NEPOSREDNE UPORABE • Uporaba pojma prisilni predpisi v RK: člen 3, člen 5, člen 6, člen 7 • Člen 7: • Ne zajema vseh prisilnih predpisov, ampak le majhno skupino teh – tiste, ki se uporabijo ne glede na to, katero pravo se sicer uporabi • Dve vrsti • NNU lex fori • NNU države, ki je z razmerjem tesno povezana – možnost pridržka!

  31. OBLIKA • Pravo, ki se uporabi za pogodbo • Pravo, kjer je bila pogodba sklenjena – za osebe, ki se nahajajo na območju iste države • Pravo ene od držav – za osebe, ki so iz različnih držav • Za pogodbe, sklenjene prek zastopnika – pravo države, kjer se nahaja zastopnik • Enostranski pravni posli: pravo, ki se uporabi za pogodbo ali pravo države, kjer se je pravni posel opravil • Specialna pravila za: • Potrošniške pogodbe – pravo države OB potrošnika • Pravice na nepremičnini in pravica do uporabe nepremičnine – pravo države, kjer nepremičnina leži

  32. PRAVNA IN POSLOVNA SPOSOBNOST • RK se sicer ne uporablja za osebna stanja fizičnih oseb, razen: • Člen 11 – pri pogodbah med osebami, ki se nahajajo na območju iste države, se lahko fizična oseba, ki bi bila po pravu te države sposobna, sklicuje na svojo nesposobnost po pravu druge države le, če je druga pogodbena stranka pri sklenitvi P za to nesposobnost vedela ali zaradi malomarnosti ni vedela

  33. Posebej še • Modalitete izpolnitve in ravnanje upnika v primeru nepravilne izpolnitve – pravo države, kjer pride do izpolnitve • Prenos terjatve • Subrogacija • Dokazovanje (zakonske domneve in dokazno breme) – pravo, ki se uporabi za pogodbo

  34. Primer: • Kupec s sedežem v državi X in prodajalec s sedežem v Sloveniji maja 2008 skleneta pogodbo o prodaji dveh ladij, ki jih bo kupec prodal svojim nemškim odjemalcem. Prodajalec ne dobavi. Kupec vloži tožbo pred slovenskim sodiščem. • Katero pravo se uporabi?

  35. Primer: • Oseba A (Avstrija) in oseba B (Slovenija) skleneta najemno pogodbo, s katero A za 1 mesec najame hišo na otoku Visu. • Se lahko stranki dogovorita, da se uporabi kitajsko pravo? • Katero pravo se uporabi, če stranki ne izbereta prava? • Bi bil vaš odgovor drugačen, če stranki te najemne pogodbe živita v Belgiji

  36. UREDBA 593/2008 – Rim I • Za pogodbena obligacijska razmerja v C in GZ v primerih kolizije med zakoni več držav (ne za davčne, carinske in upravne zadeve, izključene pa so tudi nekatere druge zadeve: obveznosti z družinskih razmerij, obveznosti iz premoženjskih razmerij med zakonci, obveznosti iz pogajanj pred sklenitvijo pogodbe itd.) • Uporabi se vsako pravo – tudi 3 držav • Pričetek uporabe: 17. 12. 2009 • Ni retroaktivnega učinka • Izključen renvoi • Prednost drugih pravnih aktov EU in mednarodnih konvencij / ne pa tudi konvencij, sklenjenih med DČ

  37. UPORABA PRAVA • Avtonomija volje – primarna NO • Stranke lahko izberejo nacionalno pravo • Omejitve avtonomije volje • Vsi elementi v trenutku izbire prava v državi, katerega prava stranki nista izbrali – kogentna pravila te države • Vsi elementi so v eni ali več DČ – kogentne določbe prava EU • Norme neposredne uporabe • Javni red • Potrošniške, zavarovalne, prevozne pogodbe in individualne pogodbe o zaposlitvi • Formalna veljavnost določenih pogodb

  38. Stranke ne izberejo prava… • Subsidiarne navezne okoliščine • Domneve iz RK nadomeščene s fiksnimi pravili za številne pogodbe – npr.: • Prodajna: OP prodajalca • Pogodbe o stvarnih pravicah na nepremičnini in najem: pravo, kjer se nepremičnina nahaja • Pogodba o distribuciji – OP distributerja • Franšizna pogodba – OP jemalca franšize… • OP stranke, ki opravi karakteristično izpolnitev • Ni mogoče določiti: pravo, s katerim je razmerje najtesneje povezano • Vedno: tesnejša vez z drugo državo

  39. DRUGO • Posebej za: • Potrošniške pogodbe: ureditev se je približala ureditvi iz BU I • Prevozne pogodbe • Zavarovalne pogodbe • Individualne pogodbe o zaposlitvi

  40. NORME NEPOSREDNE UPORABE IN RIMSKA UREDBA I • Člen 9 • Pravil, ki so ključnega pomena za državo za varstvo javnega interesa, kot je npr. politična, socialna in gospodarska ureditev • Ta pravila se uporabijo ne glede na to, katero pravo se sicer za pogodbo uporabi • NNU in pravila, od katerih ni dovoljeno odstopati z dogovorom – RAZLIKA! • Dve vrsti NNU: • NNU foruma • NNU države, kjer je treba izpolniti obveznost, če NNU povzroči nezakonitost izpolnitve pogodbe – diskrecija sodišča

  41. Vloga Dunajske konvencije o mednarodni prodaji blaga!

  42. Neposredni način reguliranja razmerij z ME • Za mednarodne kupne pogodbe • Unifikacija materialnega prava (vendar ne vseh vprašanj kupoprodajnega prava, poleg tega je iz njenega dometa izključena cela vrsta prodajnih pogodb) • Kako določiti merodajno pravo za vprašanja, ki niso urejena z DK

  43. Kdaj se uporabi? • Obe stranki imata sedež oz. prebivališče v državah pogodbenicah – primarni kriterij • Pravila MZP napotujejo na uporabo prava države članice – subsidiarni kriterij /pridržek (čl. 95 DK) • Stranki imata sedež v Sloveniji in Albaniji (nečlanica). Spor razsoja sodišča v Avstriji. Avstrijska KN napoti na slovensko pravo – uporabi se DK! • Stranki želita uporabo nacionalnega prava države in ne DK – kako to storiti? • Možna izključitev DK v celoti ali delno / opting out

  44. DELIKTNI STATUT

  45. ZMZPP • Navezna okoliščina – lex loci delicti commissi • Druge? • Težave NO lex loci delicti commissi • 30. člen ZMZPP: • (1) Za nepogodbeno odškodninsko odgovornost se uporabi pravo kraja, kjer je bilo dejanje storjeno. Če je za oškodovanca ugodnejše, se namesto tega uporabi pravo kraja, kjer je nastopila posledica, vendar le, če je povzročitelj kraj posledice mogel in moral predvideti. (2) Če pravo, določeno po prvem odstavku tega člena nima z razmerjem tesnejše zveze, pač pa je podana očitna zveza z nekim drugim pravom, se uporabi to pravo. • Pravo, kjer je bilo škodno dejanje storjeno / pravo nastanka škodljive posledice • Ugodnejše pravo – oškodovanec / teorija žrtve • Najtesnejša vez • Pravo se uporabi za vsa vprašanja nepogodbene obveznosti

  46. 31. člen ZMZPP! Pravo države, katere pripadnost ima ladja oz., kjer je letalo vpisano v vpisnik • Predhodna vprašanja v deliktnem statutu • Kvalifikacija v deliktnem statutu • Deliktna sposobnost – deliktni ali osebni statut? • Vprašanje renvoi – da ali ne?

  47. Specialni zakoni

  48. MEDNARODNA UREDITEV • Konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče • Konvencija o zakonu, ki se uporablja v primerih odgovornosti proizvajalcev za njihove proizvode

  49. Konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče • Za določene zadeve se ne uporablja kot npr. za odgovornost proizvajalcev, prodajalcev ter tistih, ki popravljajo vozila, za odgovornost lastnika ceste, za regresne tožbe med odgovornimi osebami… • Ni vzajemnosti – z ratifikacijo postala del našega prava • Javni red • Ne glede na pravo, ki se uporabi, je treba pri določanju odgovornosti upoštevati prometna in varnostna pravila, ki veljajo na kraju in ob času nesreče

More Related