1 / 38

STRES IN KRONICNE BOLEZNI

Opredelitev. Je stanje psihofizicne pripravljenosti posameznika na spopad ali umik. Vsakdo je v vsakem trenutku vsaj delno v stanju vecje ali manj?e pripravljenosti (borba ali umik).. Povzrocitelji stresa - stresorji. zunanji (izguba slu?be, menjava bivali?ca, izguba partnerja,itd.) i

awentia
Télécharger la présentation

STRES IN KRONICNE BOLEZNI

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


    1. STRES IN KRONICNE BOLEZNI Jernej Vidmar, klinicni psiholog, SBM

    2. Opredelitev Je stanje psihofizicne pripravljenosti posameznika na spopad ali umik. Vsakdo je v vsakem trenutku vsaj delno v stanju vecje ali manje pripravljenosti (borba ali umik).

    3. Povzrocitelji stresa - stresorji zunanji (izguba slube, menjava bivalica, izguba partnerja,itd.) in/ali notranji povodi (skrbi, bojazni, obcutja krivde itd.);

    4. Povzrocitelji stresa - stresorji bioloki (bolecine, zviana telesna temperatura,itd.), fizikalni (soparno vreme,itd.), kemijski (onesnaen zrak,itd.), socialni (izguba delovnega mesta, itd.), psiholoki (alovanje,nesoglasja doma, itd.).

    5. Stresna reakcija tako telesna kot psihicna reakcija. Na nastalo stanje ogroenosti, kode ali spremembe se clovek odzove celostno, po sistemu beg/borba. (Cannon,Bernard, 1984).

    6. Stresna reakcija Psihicna reakcija: - emocionalna, - kognitivna, - vedenjska

    7. Telesna stresna reakcija - skorja velikih moganov (zaznava, ocena nevarnosti, itd.), - limbicni sistem (strah, jeza, itd.), - hipotalamus, ki v kontrolira endokrini sistem (adrenalin, noradrenalin), kar ima povratne ucinke na moganske funkcije.

    9. Faza alarma V prvi fazi fazi alarma se organizem pripravi na ukrepanje, sprostijo se energetske zaloge, duevne in telesne spremembe dvignejo nao ucinkovitost ter pripravljenost na soocanje.

    10. Faza prilagoditve Sledi faza prilagoditve, ko se poskuajo telesni procesi normalizirati in do te faze je ucinek stresa lahko pozitiven (cemur pogosto recemo tudi eustresni ucinek). Ce pa je stres podaljan, je potrebno obrambo vzdrevati, kar je za telo velik napor, energetske zaloge se praznijo in ce se v tem casu nic ne spremeni nas to vodi v fazo izcrpanosti.

    11. Faza izcrpanosti Takrat govorimo o negativnem stresu (distresu), za katerega so znacilne spremembe na telesnem, emocionalnem, kognitivnem in vedenjskem podrocju. Ogroeno je tudi nae zdravje.

    12. Telesni znaki povian srcni utrip in pritisk, pospeeno plitvo dihanje, suha usta, rdecica, mrzle dlani in stopala, ipd. v akutnih fazah. Negativni stres pa se pogosto povezuje z obcutkom notranjega nemira in napetosti, glavoboli, bolecinami v hrbtenici, povecanim potenjem, slabostmi, prebavnimi motnjami, elodcni krci, pogostim uriniranjem, motnjami spanja, ipd.

    13. Custveni znaki vkljucujejo razlicne stopnje tesnobe in zaskrbljenosti, negotovosti, strahov in panike, lahko pa tudi jezo, razdraljivost in vzkipljivost, pretirana obcutljivost, odsotnost, obcutja nemoci, obupanosti, krivde in depresije.

    14. Miljenje obicajno izstopa pozabljanje, teave s koncentracijo, manj organizirano-tudi nelogicno miljenje, pocasnost in vecja togost miljenja, kar zmanjuje kreativne potenciale posameznika. Poveca se tevilo napak, teave pri sprejemanju odlocitev, omahljivost. V ta sklop bi lahko uvrstili tudi pogosto prisotne misli da ne stvari ne moremo vplivati, da smo slabi, nicvredni in da je vse brezupno.

    15. Vedenje opozarjajo predvsem na povecano uporabo drog (alkohol, kajenje, pomirjevala, stimulansi) oz. spremembe v dotedanjih navadah, pa tudi pretirana jecnost ali izguba teka, grizenje nohtov, ipd. Pomanjkanje skrbi za zdravje, prehrano, higieno. Odmikanje od socialnih stikov. Nedokoncane naloge.

    16. Ucinki stresne situacije Najbolj izcrpavajo: stalne, drobne stiske in konflikti, ki jim ni in ni videti konca, in to navkljub posameznikovim prizadevanjem, da jih obvlada.

    18. Ocena stresne situacije, Lazarus, Folkman, 1984

    19. Ocena stresne situacije, Sekundarna ocena

    20. Doivljanje stresa Clovek v vsaki situaciji izvede najprej zacetno evaluacijo, v kateri oceni ali je ta situacija zanj nepomembna, pozitivna ali stresna. Ta ocena je v veliki meri odvisna od clovekovega samovrednotenja. Dobra samopodoba omogoca, da situacijo doivimo pozitivno, kot izziv in ne kot potencialno nevarnost, kjer ne bomo uspeli. Ob tem je pomembna tudi opora sredine v kateri delujemo in ivimo. Doivljanje poklicne kompetentnosti, avtonomnosti in smiselnosti naega dela omogoca regulacijo in omejevanje stresa.

    21. Stresna situacija, Lazarus, Folkman, 1984 Avtorja menita, da pojav stresa ni odvisen od obsega obremenitev, temvec od moderatorjev kot so: Coping, Socialni suport, Osebnost (cvrstost, angl. hardiness) Predhodne izkunje, Psihofizicno stanje, ivljenjski slog, Genetske predispozicije, Zdravstvene navade

    22. V iskanju ucinkovitejega obvladovanja stresa bodimo pozorni na Urejenost osnovnih ivljenjskih ritmov (spanje, prehranjevanje, aktivnost-pocitek) Dobro telesno kondicijo Poskrbimo za relaksacijo (sprostitvene tehnike, masae, sprehodi, savna) Pozornost posvetimo sebi, zagotavljanju prijetnih doivetij, ugodju Vkljucitev v razlicne skupine, druenja, uvajanje ritualov

    23. Zmanjajmo stresorje (vecja asertivnost, naucimo se reci ne, ne bodimo super heroji, poskrbimo za bolje nacrtovanje in organizacijo svojega dela, razvijanje odprtosti in spretnosti v komuniciranju, ipd.) Razvijanje tehnik reevanja problemov Postavljanje realnejih ciljev v zvezi z naim delom, prepoznavati in sprejeti lastne meje Oivljanje virov moci in predvsem prepoznati in iveti svoje potrebe.

    24. Stebri identitete Clovekovo osebnost doloca pet pomembnih podrocij: Telesnost (kako se pocutimo v svoji koi, na kaken nacin smo si blizu samemu sebi, kako se maramo ali ne maramo, kako nas drugi zaznavajo v nai telesnosti) Socialna mrea (ljudje, ki so za nas pomembni, s katerimi skupaj ivimo in delamo, na katere se lahko naslonimo pa tudi taki, ki do nas niso prijateljsko razpoloeni)

    25. Stebri identitete Delo, doseki, prosti cas (zadovoljstvo z delom, doivetja uspeha in veselja ob lastnih storitvah, pa tudi obremenitve, pretirane zahteve. Pomembnost prostega casa. Materialna varnost (bivalni pogoji, dohodek) Vrednote (kaj ocenjujemo, da je prav, naa prepricanja, za kar zastavljamo sebe in o cemer verjamemo, da je pomembno tudi za druge ljudi. Tudi religiozna, politicna prepricanja, nai pricipi po katerih se ravnamo...)

    26. Potrebe Potreba po preivetju Potreba po ljubezni sprejetju pripadnosti Potreba po samospotovanju Potreba po moci uveljavljanju priznanju Potreba po svobodi izboru razvoju Potreba po zabavi sprocanju uivanju Prirojene clovekove potrebe so stebri moci in zdravja le, ce so zadovoljene

    27. Kronicne bolezni in psihosocialna obremenjenost Objektivno z: pojavnostjo in pomenom bolezenske situacije, vrsto, fazo, jakostjo in trajanjem bolezni, obsegom neelenih sprememb, trajanjem, ucinkovitostjo, neprijetnostjo terapevtskih postopkov, predvidljivostjo bolezenskega razpleta, monostjo, da bolnik spremlja in vpliva na potek bolezni.

    28. Kronicne bolezni in psihosocialna obremenjenost Subjektivno s: spolom, starostjo, osebnostnimi lastnostmi (obrambnimi mehanizmi, samopodobo, samospotovanjem, osebnostno strukturo, itd.)

    29. Kronicne bolezni Izguba alovanje sprejemanje Predstava o bolezni Spremembe ivljenjskega stila in sodelovanje v zdravljenju Kvaliteta ivljenja

    30. Kronicne bolezni in izgube Skozi ves ivljenjski ciklus doivljamo izgube (slube, bivalica, samostojnosti, blinje osebe, hine ivali, itd.). V primeru kronicne bolezni je tega veliko - torej vec raznolikih hkratnih izgub (gibljivosti, vida, sluha, las, organa, samostojnosti, telesne privlacnosti, druabnih stikov, itd.).

    31. Izguba in alovanje Tisto, kar se z izgubo sproi, to so custva jeze, nezadovoljstva, alosti, kasneje tudi nemoci in obupa, kar v koncni fazi navadno vodi v depresijo.

    32. Obrambno vedenje bolnikov Zanikanje: Bolnik noce nic videti, sliati, nic vedeti. Temu primerno se tudi vede. Cim bolj negotov je bolezenski izid, cim huja je resnica, tem prej se prizadeti izogiba soocenju z njo. Kar ne vem, me ne vznemirja

    33. Obrambno vedenje bolnikov Regres: Bolnik se pocuti in vede kot nemocno, odvisno bitje: Nic vec ne zmoremNekdo mi mora pomagati

    34. Obrambno vedenje bolnikov Projekcija: Prizadeti razloge za svoje stanje ice zunaj sebe. Videti je godrnjav, vse ga moti, posebno obcutljiv je na tujo pozornost, svoje blinje, tudi brez povoda obtouje, da ga zanemarjajo. Svoje nezadovoljstvo v celoti preusmeri na druge: Ko najbolj potrebuje nekoga, se vse izmaknejo

    35. Obrambno vedenje bolnikov Preklop: gre za preusmeritev pozornosti od neprijetne na nevtralno vsebino. Ce nekdo ni zmoen sprejeti resnice, ce je ta tako kruta, da je ne more sprejeti, pozornost prenese na drugo podrocje. Izraa skrb in bojazni v zvezi s situacijo, ki je objektivno vzeto po nepotrebnem skrb zbujajoca.

    36. Predstava o bolezni Kako dolgo bo trajala V kolikni meri jo lahko kontroliramo Koliko lahko pomaga zdravljenje Kako dobro razumete svojo bolezen V kolikni meri obcutite simptome Kako zaskrbljeni ste zaradi bolezni V kolikni meri bolezen vpliva na vae ivljenje Koliko bolezen custveno vpliva na vas

    37. Kvaliteta ivljenja Najlaje jo ocenimo, ce preverimo bolnikovo: - telesno stanje in funkcije, - psiholoko stanje in pocutje, - socialno aktivnost in odnose, - delovno ucinkovitost, - ekonomsko stanje.

    38. Psiholoka pomoc kratke, na problem usmerjena psihoterapija, kognitivno-vedenjske intervencije, socialne suportivne skupine; individualna obravnava, skupinska obravnava; psihoterapevtske intervencije, psihoedukativne intervencije;

More Related