Terorizem

1. prof.dr. Božo Repe Filozofska fakulteta Ljubljana, predavanje dostopno na: http://www2.arnes.si/~surbrepe/ Terorizem Seminar za profesorice in profesorje družboslovja, 23.3. 2007

2. Teroristične skupine v 20. stoletju: približno 100 (številne ne delujejo več) • (seznam povzet po slovenski Wikipediji)

3. Albanska nacionalna fronta za Ilirido (Nemčija) Abu Nidal (Irak) Abu Sajaf (Filipini) Al-Aksa brigade mučenikov Al-džihad (Egipt) Al Fatah (Palestina) Al-Gama'a al-Islamija Al Kaida (mednarodna) Alpha 66 (ZDA, Kuba) ANFI (Nemčija) Angry Brigade Ansar Al-Islam Arabske revolucionarne brigade Armenska tajna armada za osvoboditev Armenije Asbat al-Ansar AUC (Kolumbija) Aum Shinrikyo (Japonska) Bangladeško gibanje džihad (Bangladeš) Branilci rdečih rok (Severna Irska-Irska) Brigade Abu Hafs al Masri (Turčija) Brigade Islambuli (Rusija-Čečenija) Brigade konjenikov (Irak) Brigade mučenikov Abuja Anesa al Hamija (Saudova Arabija)

4. Brigade mudžahidov Contra (Nikaragva) Čečenski mučeniki (Čečenija-Rusija) Črni september Dev Sol (Turčija) Devrimci Sol Džama la Islamija (Egipt) ELN (Kolumbija) EOKA (Ciper) EROS ETA (Španija) Egiptovski islamski džihad (Egipt) FARC (Kolumbija) Filipinska komunistična partija (Filipini) Frakcija rdeče armade (Nemčija) Front de Libération Nationale (Alžirija) Hamas (Palestina) Harakat ul-Mudžahidin (Pakistan) Hezbolah (Libanon) Ulsterska prostovoljna enota (Severna Irska-Irska) Ulsterska obrambna zveza (Severna Irska-Irska)

5. Hrvaška revolucionarna bratovščina (Avstralija) INFS (Sudan) Irska republikanska armada (IRA; Severna Irska, Irska, Velika Britanija) Nadaljevalna IRA (Continuity IRA) Prava IRA (True IRA) Islamistične brigade ponosa Egipta (Egipt) Islamski džihad (Palestina) Islamska stranka Islamska vojska v Iraku (Irak) Islamsko gibanje Uzbekistana (Uzbekistan) Jemaah Islamija Kach (ZDA) Kahana Chai (ZDA) • Kalistanska osvobodilna sila • Kalistanska komandoška sila • Kašmirska osvobodilna fronta (Kašmir) • Ku Klux Klan (ZDA) • Kurdska delavska stranka (PPK; Kurdistan, Turčija) • Ljudska fronta za osvoboditev Palestine (Sirija) • Lojalistična prostovoljna enota (Severna Irska-Irska) • LTTE (Šrilanka) • LVF (Severna Irska-Irska) • MDRA (Angola) • Mednarodna islamska legija

6. Mednarodne islamistične legije Mlada Bosna (Bosna) Mohamedova vojska Mučeniške brigade Al-Aqsa Mudžahedini ljudstva (Iran, sedež v Iraku) Muslimanski bratje Nacionalna osvobodilna armada (Kolumbija) Narodna volja (Rusija) Novi tigri Tamila (TNT; Šrilanka) Oborožena islamistična skupina Oboroženo islamsko gibanje Omega 7 (Kuba, ZDA) ONA (Makedonija) Oranžni prostovoljci (Severna Irska-Irska) Organisation de l'armée secrete (OAS; Francija/Alžirija) Organizacija mudžahidov Khalq (Iran) Osvobodilna narodna armada (Makedonija) Osvobodilna organizacija Tamilskega Ealama (Šrilanka) Osvobodilni tigri Tamilskega Ealama (Šrilanka) Osvobodilna vojska Kosova (OVK, Srbija in Črna gora) Osvobodilna vojska Preševa, Medveđe in Bujanovca (OVPMB, Srbija in Črna gora) Palestinska osvobodilna organizacija (PLO, Palestina) PKK (Turčija)

7. Poveljstvo Ljudske fronte za osvoboditev Palestine (Sirija) Rdeče brigade (Italija) Revolucionarna armada Kolumbije (Kolumbija) Revolucionarna organizacija 17. september (Grčija) Revolucionarni svet Fataha Rijad al-Salihin (Čečenija-Rusija) Sendero Luminoso (Peru) Separat (Jugoslavija-Sovjetska zveza-Libija) Sivi volkovi (Turčija) Skupina islamskega džihada (Egipt) Svet iraških mudžahedinov (Irak) Svet šure mudžahedinov (Irak) Škotska narodnoosvobodilna vojska (Škotska-Združeno kraljestvo) Tamilski revolucionarji (Šrilanka) TELO Tupac Amaru (Peru) UDA (Severna Irska-Irska) Ulsterski borci za svobodo (Severna Irska-Irska) UVF (Severna Irska-Irska)

8. Terorizem je vsako organizirano nasilno dejanje, ki je usmerjeno proti civilistom/civilnim ustanovam v politične ali/in gospodarske namene. Izvajajo ga nedržavne skupine ali države. Terorizem je večinoma javno dejanje, saj s tem hočejo teroristi doseči čim večje število ljudi (s pomočjo sodobnih medijev, ki pokrivajo take incidente) in tako vplivati na širše javno mnenje.

9. Začetki in vrste terorizma Vsi filmski odlomki v predavanju so iz dokumentarca Zgodovina terorizma, Videofon 2006 (prirejeno po: Terrorism in our Word:History of Terrorism, Schlessinger Media 2003)

10. Začetniki terorizma (domnevno): • Zelotzska sekta iz Izraela, ki se je upirala Rimljanom. Sredi petdesetih let prvega stoletja našega štetja so v Jeruzalemu delovali njeni napadalci, imenovani SICARIJI. Pojavljali so se ob prazničnih dneh, ko je bilo veliko ljudi, uporabljali so dolge nože, s katerimi so prebadali nasprotnike, njihov cilj je bil izgnati Rimljane iz Palestine. Ime so dobili po zakrivljenem nožu, pobijali so zlasti Jude, ki so sodelovali z Rimljani, pogosto so tudi ugrabljali.

11. Asasini (tudi hasasini) (arabsko حشّاشين haššāšīn, haššaši - vdani hašišu) so bili muslimanska verska in politična sekta. Člani so se omamljali s hašišem, da bi dosegli večjo stopnjo zavesti; bili so znani, da so tako omamljeni storili veliko umorov. Sekto je ustanovil perzijski heretik Hasan (tudi Sinan) Ben Ibn as-Sabbah konec 10. (po nekaterih virih konec 11.) stoletja. Iz njihovega imena je nastala italijanska beseda assasino in francoska assasin - razbojnik, morilec, za atentatorja. • Literarna povezava: Vladimir Bartol, Alamut

12. Verski terorizem • Se izvaja zaradi svojih verskih ciljev vodenih nagibov, izhaja iz pomembnejših svetovnih religij. Tak tip terorizma naj bi bil v sodobnem svetu najpogostejših, vodi ga lastna vizija preroške volje. Sem se uvrščajo Al Kaida, palestinska sunitska organizacija Hamas, libanonska šiitska organizacija Hezbolah, nekatere ameriške konservativne krščanske skupine ter japonski kult Aum Shinrikyo. Med verske teroriste sta uvrščena tudi Jud Baruch Goldstein, ki je leta 1994 s strojnico pokosil 29 muslimanov v hebronski mošeji, ter Yigal Amir, ki je organiziral neuspeli atentat na izraelskega ministrskega predsednika Izaka Rabina v letu 1995.

14. Vladimir Bartol: Alamut. Prvič je knjiga izšla leta 1938, vendar ni požela velikega uspeha. Slovenska književna veda knjigi ni dajala velikega poudarka. S pojavom islamskih terorističnih napadov, še posebej 11. septembra 2001, je popularnost knjige v Sloveniji in v svetu močno narasla. Prevedli so jo v več svetovnih jezikov ( v češčini je sicer izšla že leta 1946, v večjih svetovnih jezikih pa v zadnjih dveh desetletjih)-Alamut naj bi simpatiziral z organizacijo TIGR. • Roman govori o perzijski trdnjavi 11. stoletja, imenovani Alamut, kjer voditelj sekte izmailcev (ismaelitov) Hasan ibn as-Sabah zbira bojevnike za napad na Seldžuško (turško) cesarstvo, ki je zasedlo Iran. V trdnjavo se na željo družine poda tudi mladi ibn Tahir, ki je kasneje izbran v četo najpogumnejših vojakov, fedaijev in naj bi ubil turškega sultana. V zahtevnem urjenju jim je naročeno, naj za izpolnitev ukazov žrtvujejo vse, tudi lastno življenje. Četudi ga bodo izgubili, bodo po smrti takoj odšli v nebesa, kjer bodo lahko uživali v pijači, hrani, brezdelju in ob dekletih. V to vsi verjamejo, saj jih Hasan omami s kroglicami hašiša in jih, medtem ko so v nezavesti, da prenesti v vrtove deilemskih kraljev, ki so za trdnjavo. V njih je ustvaril podobo nebes, vključno z rajskimi deklicami, hurijami. Fedaiji verjamejo, da je Alah Hasanu podelil moč, da jih lahko za določen čas pošlje v nebesa. Hasan se ravna po načelu “nič ni resnično, vse je dovoljeno”. Ibn Tahirju Hasan pusti oditi. Drug fedain umori sultana in turška država razpade. Začne se boj za nasledstvo prestola. Hasan se zapre v stolpoblast nad izmailci pa razdeli svojim zvestim daijem, pomembnim verskim in vojaškim poveljnikom

15. Karavana na poti v Meko, manuskript s konca 13 stoletja

16. Sveti Bartolomej v verski vojni leta 1572. Bojevniki so v “pravičnih” vojnah postajali svetniki

17. Moderni verski terorizem

19. Japonska

20. Terorizem iz razrednih razlogov

21. Anarhistični terorizem • Gre za obliko, ki napada oblastnike: vodilne politične osebnosti ter državne ustanove in sploh obstoječi sistem države. Najbolj intenzivno obdobje atentatov in drugih napadov je bilo zlasti med letoma 1870 in 1920, umore politikov pa imamo sicer tudi kasneje. »Umor tirana« naj bi bil po tej filozofijo opravičljiv. Anarhisti so med drugim tako ubili ameriškega predsednika Williama McKinleya leta 1901. Moderni »anarhizem« danes (nekritično) pripisujejo zlasti raznim antiglobalističnim gibanjem

22. Auguste Blanqui velja za utemeljitelja anarhizma, iz katerega se je razvil “laični” terorizem

23. Anarhistični napad z bombami v francoskem parlamentu leta 1893

24. Anarhizem in terorizem v Rusiji

25. Individualni terorizem, atentati: “umor tirana” naj bi bil moralno opravičljiv

26. Levičarski terorizem • Levičarski teroristi svoj smisel delovanja najdejo v boju proti (obstoječeu) kapitalističnemu sistemu, ki naj bi ga nadomestil bolj levo – socialno – usmerjen družbenopolitični sistem: navadno komunistični ali socialistični režim. Teroristične skupine te vrste izhajajo iz stališča, da je ljudstvo zatirano in ga je treba osvoboditi, tarče so zato mnogokrat kapitalisti, predstavniki »buržoazinih« medijev ipd. Med organizacije levega terorizma sodijo Baader-Meinhof iz Nemčije, japonska Rdeča armada, formacijo Weathermen (Združene države Amerike, 70. leta) in italijanske Rdeče brigade.

28. Razredni terorizem v sedemdesetih letih 20. stoletja: Italija, Nemčija

29. Latinska Amerika

32. Desničarski terorizem • Izhaja iz skrajno desnih (fašističnih, neonacističnih) ideologij. V dvajsetih in tridesetih letih so bile močne tudi skrajno katoliške (”klerofašistične”) skupine, ki so z nasiljem obračunavale z nasprotniki. V šestdesetih letih je bila v Franciji dejavna Action dirècte. Danes se v desničarske skupine štejejo tudi “obritoglavci” – ekstremni nacionalisti in rasisti, ki si prizadevajo za odpravo liberalnih režimov v zahodni Evropi ter vzpostavitev fašističnih držav na »svoji« zemlji. Neofašistične organizacije navadno izvajajo napade na imigrante in begunce, prihajajoče iz dežel tretjega sveta, pa tudi na politike, za katere menijo, da podpirajo imigracije in leve oz. liberalne ideje (pošiljanje zastrupljenih pisem, pisem z razstrelivom, kot je bilo npr. v Avstriji dunajski župan dr. Silk in drugi primeri). Teroristične desničarske skupine delujejo običajno v »zaščito« desnih “vrednot” in za obrambo pred nevarnostjo komunizma in liberalizma, mnogokrat se povezujejo znotraj državnih institucij, zlasti tajnih služb (npr. v Italiji – organizacija Gladio ), z raznimi akcijami, tudi umori in atentati nastopajo proti levici in skušajo preprečiti, da bi prišla na oblast. V preteklosti so bile tudi proti osamosvojitvi kolonij (npr. V Franciji OAS- Organisation arméé secrète, ki je nastala 1961 da bi s terorističnimi akcijami, tudi atentatom na De Gaulla preprečila pogajanja med alžirsko osvobodilno organizacijo in francosko vlado in osamosvojitev Alžirije).

33. Les collections de l’historie N. 15

34. Nacionalni (nacionalistični) terorizem • Delovanje ekstremnih skupin, ki stremijo k ustanovitvi svoje države ali boj za pravice naroda (etnične skupnosti), tudi protikolonialni boj. Takšen tip terorizma je bil med najbolj uspešnimi, po nekaterih ocenah nacionalistične teroristične organizacije praviloma ne pretiravajo z nasilnimi dejanji. K tem se zatekajo do mere, da postanejo vidni in prepoznavni v svetu, ne gredo pa daleč čez to mejo, saj bi na ta način izgubili mednarodno ali lokalno razumevanje za njihov problem. Opredelitev nacionalističnih skupin kot terorističnih je vprašljiva, saj gre mnogokrat za dejavnost borcev za svobodo (ki pa uporabljajo skrajne metode), kot se navadno označujejo sami. Kot nacionalistične teroristične skupine se dandanes kvalificirajo n npr. Irska republikanska armada (Irish Republican Army, IRA; Palestinska osvobodilna organizacija, Baskovska očetnjava in svoboda (Euskadi ta Askatasuna, ETA); Kurdistanska delavska stranka. Takšne skupine so naslednice sistema separatističnega terorizma, kakršnega so v pretelkosti izvajale predvsem skupine v evropskih kolonijah: židovske milice Irgun in Lehi na območju Palestine so se borile proti britanskemu kolonializmu, Fronta narodne osvoboditve pa je izvajala napade na tarče francoskih oblasti v Alžiriji v petdesetih letih 20. stoletja. V to skupino bi zgodovinsko kot narodnorevolucionarna organizacija sodila tudi slovenska organizacija TIGR

35. TIGR (kratica za imena Trst, Istra, Gorica in Reka) je bila prva protifašistična narodna organizacija v Evropi. Veliko članov te organizacije je bilo povezanih z jugoslovansko in britansko obveščevalno službo, bili pa so tudi vojaško usposobljeni. TIGR pri svojem boju ni izbiral sredstev. Nasilno je napadal fašistične ustanove, patrulje in izvajal sabotaže. Dobival je tudi pomoč iz Jugoslavije.

36. Terorizem iz nacionalnih razlogov: Mlada Bosna

37. IRA

38. Zamaskirani pripadniki ETE leta 2006, ko so razglasili premirje. Le nekaj mesecev kasneje So bombne napade obnovili in pogajanj s špansko socialistično vlado je bilo konec

39. Les collections de l’historie N. 15 Rue Michelet, Alžir, 1959 Casino v Alžiru po terorističnem napadu FLN junija 1957

40. Protikolonialni boji v petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja: Alžirija

41. Azija: Vietnam

42. Latinska Amerika

43. Bližnji vzhod

44. Palestinska osvobodilna organizacija, Črni september

45. ” Vojna civilizacij”

46. Boj za fundamentalistične verske države: iranska revolucija ajatole Homeinija

48. Hamas (arabsko حركة حماس), akronim za حركة المقاومة الاسلامية, Harakat al-Muqawama al-Islamiyya (Islamsko gibanje odpora) je danes največja politična stranka v palestinskem parlamentu, ki je nastala kot teroristična skupina leta 1987 med intifado. Njegov ustanovitelj je bil šejk Ahmed Yassin, danes (2006) pa ga vodi Ismail Haniya. • Vojaško krilo Hamasa je v preteklosti izvedlo številne teroristične napade na Izrael. Leta 1993 je to krilo pripravilo številne samomorilske bombne napade v Izraelu, da bi preprečilo izvajanje sporazuma in nadaljnje dogovarjanje med Izraelom in Palestinsko osvobodilno organizacijo (PLO), ki bi zagotavljal Palestincem omejeno avtonomijo v Gazi in na Zahodnem bregu. Hamas je zahteval popoln umik Izraela z obeh območij. • Zaradi nasprotovanja politiki Jaserja Arafata so simpatizerje Hamasa preganjali, palestinska uprava jih je zapirala, vendar so nekateri posamezniki sodelovali na volitvah za palestinski parlament leta 1996. • Na parlamentarnih volitvah leta 2005 je Hamas dobil absolutno večino v palestinskem parlamentu, kar je med Palestinci izzvalo državljansko vojno in nato marca 2007 ustanovitev vlade narodne enotnosti, ki pa je Izrael ne priznava

49. Konec 20. začetek 21. glavna tarča terorizma postanejo ZDA Glavna tarča napadov: ZDA

50. Hamas