Dr. Vito Hazler 2. del METODE IN TEHNIKE ETNOLOŠKEGA RAZISKOVALNEGA DELA

1. Dr. Vito Hazler 2. del METODE IN TEHNIKE ETNOLOŠKEGA RAZISKOVALNEGA DELA Izobraževalni seminar za osnovnošolske in srednješolske mentorje

2. 1. UVOD 1.1. CILJI IZOBRAŽEVANJA Želimo: - razširiti vedenje o etnologiji in znanosti na sploh, - oceniti realne možnosti raziskovanja na osnovnošolski in srednješolski ravni, - usmeriti raziskovalna prizadevanja zlasti v življenjsko okolje raziskovalcev in mentorjev, - zmanjšati romantično-nostalgičen odnos do preteklosti in dediščine, - spodbuditi kritičen odnos do življenjskega okolja, - usposobiti mentorje za raziskovalno delo.

3. 1. UVOD Oblike in načini doseganja ciljev so: a. strokovno izobraževanje: - seminarji, - predavanja, - pogovori (disputi med predavatelji in slušatelji), - spremljanje strokovne literature, - usposabljanje za uporabo virov.

4. 1. UVOD • b. aktivno delo na terenu (v delovnem okolju): • - avtopsija - spoznavati življenjsko okolje • (mentorji, raziskovalci), • - evalvacija kulturnih pojavov • (mentorji, raziskovalci), • redno spremljanje aktualnih političnih, • gospodarskih, kulturnih idr. dogodkov zlasti na • krajevni (tudi regionalni in državni) ravni (mentorji, • raziskovalci).

5. 1. UVOD • 1.2. VLOGA MENTORJEV • a. faza izobraževanja: • udeležba na seminarju (-ih), • pogovori, • drugo.

6. 1. UVOD b. faza mentorstva: - aktivna vloga v delovnem okolju - popularizacija (etnološke) stroke z lastnim strokovnim in izobraževalnim delom, - izbor potencialnih raziskovalcev, - presoja usposobljenosti in zmožnosti raziskovalcev, - izbor raziskovalne teme, - zasnova raziskovalne naloge (koncept, vsebina, cilji, dosežki idr.).

7. 2. PREDMET ETNOLOGIJE Strokovna poimenovanja za isto vedo - etnologijo: - narodopisje - etnografija - etnologija Sorodne vede: - folkloristika - etnomuzikologija - kulturna antropologija - socialna antropologija

8. 2. PREDMET ETNOLOGIJE • Področja, kjer delujejo etnologi: • a. raziskovalna, strokovna in izobraževalna: • - fakulteta • - raziskovalni inštituti (Inštitut za slovensko narodopisje • SAZU, Glasbeno narodopisni inštitut SAZU, • Inštitut za slovensko izseljenstvo SAZU) • - muzeji (SEM, pokrajinski, krajevni - občinski) • - Zavod za kulturno dediščino in območne enote • - zavodi - regijski parki • - multiraziskovalne ustanove (ZRS "Bistra" - Ptuj) • osnovne šole • drugo

9. 2. PREDMET ETNOLOGIJE b. aplikativna: - turizem - mediji (radio, TV, tiskani mediji) - propaganda (podjetja za promocijo in vizualno komunikacijo) - svetovalni in izobraževalni centri - politika (ministrstva, uradi, uprave) - kmetijstvo (zavodi) - gospodarstvo

10. 2. PREDMET ETNOLOGIJE • Predmet raziskovanja etnologije • - t. i. ljudska kultura • vsakdanji način življenja vseh etničnih skupin na • vseh stopnjah njihovega razvoja itd. • Pojasnilo: • Etnologijo zanimajo samostojne kulturne strukture: • fevdalna, meščanska, množična kultura, kultura • vsakdanjosti.

11. 2. PREDMET ETNOLOGIJE • Temeljno izhodišče je raziskovanje: • - na vseh (geografskih oz. kulturnih) območjih, • - v vseh časovnih obdobjih, • - vseh družbenih in poklicnih skupin, • vseh ustvarjalnih in izraznih oblik, ki opredeljujejo • način življenja (materialna kultura), gospodarska • in kulturna prizadevanja. • Povzeto: • Etnologija je veda o zgodovini načina življenja na • ravni vsakdanjosti.

12. 2. PREDMET ETNOLOGIJE • Vse pojavne oblike kulture in tudi ljudsko kulturo • delimo po etnoloških sistemizacijskih načelih na: • -gmotno, • - družbeno in • duhovno kulturo • (po letu 2003 se uveljavlja delitev na • snovno in • nesnovno kulturo (dediščino); • oblike in načine raziskovalnih prizadevanj pa v: • - občo etnologijo

13. 3. ZNANSTVENO - RAZISKOVALNO DELO • Splošni pojmi raziskovanja: • - tehnika (osnovni način raziskovalnega postopka: • fotografiranje, risanje, arhiviranje idr.) • metoda (temeljni način raziskovanja: deskriptivna • m., avtopsija, observerska m., zgodovinska m., • eksperimentalna m, primerjalna m. idr.) • - metodologija: • a. veda o metodah, • b. skupek metod, znanstvena naravnanost raziskave.

14. 3. ZNANSTVENO RAZISKOVALNO DELO Postopki ZRD: Definicija znanosti in znanstveno-raziskovalnega dela (ZRD) Odnos med prakso in ZRD Glede na uporabnost v praksi delimo ZRD na: - temeljno (bazično), - uporabno (aplicirano) in - razvojno (inovacijsko).

15. 3. ZNANSTVENO RAZISKOVALNO DELO Sistem znanstveno-strokovnih informacij: - dovodnih (aferentnih) informacij - odvodnem (eferentnem) toku informacij, Tako se oblikujejo trije krogi informacij: - v regiji (proprioceptivni lok), - v državi (ineroceptivni lok) - in zveza z vsem svetom (eksteroceptivni lok)

16. 3. ZNANSTVENO RAZISKOVALNO DELO • Etape ZRD • V organiziranem ZRD si logično sledijo • naslednje etape: • izbor in opredelitev problema ter oblikovanje • hipoteze, • - iskanje in študij literature, • - načrtovanje ZRD - izbor in uporaba metod in tehnik • - izbor in določitev metodologije (zorni kot raziskave) • - izvedba ZRD, • - obdelava rezultatov in poročanje o rezultatih.

17. 3. ZNANSTVENO RAZISKOVALNO DELO Etika v ZRD Nekaj pojmov: - KOMPILACIJA - neizvirno delo, sestavljeno iz raznih drugih del, - EPIGONIK - kdor posnema vzornike, - INDUKTIVNA METODA - metoda sklepanja iz posameznega na splošno, - DEDUKTIVNA METODA - metoda sklepanja iz splošnega na posamezno.

18. 4. VIRI IN LITERATURA 4.1. OPREDELITEV POJMOV VIR IN LITERATURA 4.2. VIRI IN LITERATURA PO SVOJIH LASTNOSTIH Etnološko pomembni viri so: - premični ali nepremični predmeti oziroma objekti in vsi drugi kulturni pojavi v svojem avtentičnem okolju, - muzealije - replike kulturnih pojavov - pisni viri (arhivski pisni viri, terenski zapiski, intervjuji, ankete,objave v tiskanih medijih idr.)

19. 4. VIRI IN LITERATURA Mejni viri so: - strokovna literatura družboslovnih, humanističnih in naravoslovnih ved, ki etnologu - raziskovalcu pojasnjujejo področje, ki ga obravnava, - katalogi razstav različnih ved, - splošni strokovni priročniki (atlasi, slovarji, leksikoni, enciklopedije).

20. 4. VIRI IN LITERATURA • Med etnološko literaturo uvrščamo: • - znanstvene razprave in strokovne članke, • - monografske študije, • - monotematske študije, • - razstavni katalogi, • - etnološki slovar, etnološki leksikon, etnološka • enciklopedija, • seminarske in diplomske naloge • drugo.

21. 4. VIRI IN LITERATURA • Med izrazne oblike, ki vsebinsko dopolnjujejo • etnološko literaturo in interpretirajo kulturne pojave • uvrščamo (lahko so tudi samostojni): • - film, videokasete, CD (zgoščenke), • etnološki atlas (kartovna obdelava etnološkega • gradiva), • - drugo.

22. 5. METODE IN TEHNIKE TERENSKEGA RAZISKOVANJA Metode 5.1. VPRAŠALNIK, ANKETA, INTERVJU, POGOVOR… Ena od temeljnih značilnosti etnoloških raziskav je terensko delo. Raziskovalec etnolog se mora dobro pripraviti na teren. Uporablja vprašalnice, ankete, intervjuje, pogovore, teste idr. oblike pridobivanja virov na terenu.

23. 5. METODE IN TEHNIKE TERENSKEGA RAZISKOVANJA a. Vprašalnice: Slovenska etnološka veda ima enega najbolje izvedenih projektov v Evropi. To je: Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja (ETSEO) Ta široko zastavljen projekt je obsegal več stopenj raziskav: - uvod in vprašalnice, - topografske raziskave občin in regionalnih enot (18 enot), - monografske študije izbranih krajev (Galjevica).

24. 5. METODE IN TEHNIKE TERENSKEGA RAZISKOVANJA Vprašalnice z uvodom, topografske raziskave in monografske študije občin so dober pripomoček za raziskovalna in pedagoška prizadevanja na osnovnošolski, srednješolski in visokošolski ravni. Vsebujejo: - temeljne usmeritve raziskovanja, - navedbo osnovnih virov in literature, - vprašalnice po etnološki sistematiki, - metode in metodologijo topografskega raziskovanja.

25. 5. METODE IN TEHNIKE TERENSKEGA RAZISKOVANJA Znane so tudi druge starejše etnološke vprašalnice in napotki za terensko raziskovanje domačih in tujih avtorjev - Valtazar Bogišić, Pravni običaji u Slavena, Zagreb 1867. - Antun Radić, Osnova za sabiranje građe o narodnom životu, v: Zbornik za narodni život i običaje, št. 2, Zagreb 1897. - Rudolf Bednarik (vprašalnica iz leta 1942). - Etnološki atlas Jugoslavije, JAZU, Zagreb 1961/63/65767. - Ženitvovanjske šege, vprašalnica ISN, Ljubljana 1969. - Maske, vprašalnica ISN, Ljubljana 1972. - Drugo.

26. 5. METODE IN TEHNIKE TERENSKEGA RAZISKOVANJA b. Ankete Razširjena oblika zbiranja osnovnih podatkov. Večinoma so anonimne, raziskovalce zanima predvsem spol, starost, poklic in izobrazba anketirancev ter vsebine, ki jih raziskuje. Ankete so kratke, večinoma opremljene z več možnimi odgovori. Nekatere imajo rubrike za vpis komentarjev anketirancev.

27. 5. METODE IN TEHNIKE TERENSKEGA RAZISKOVANJA Značilnost anket je obdelava gradiva, ki ga opravimo: - "peš“ ali - računalniško. Izpolnjene ankete so lahko priloga raziskave.

28. 5. METODE IN TEHNIKE TERENSKEGA RAZISKOVANJA c. Intervjuji Razširjena oblika terenskega raziskovanja. Pogovor je voden po pripravljenih vprašalnicah (napotkih) ali raziskovalec vprašanja prosto oblikuje po obravnavanih tematskih sklopih. Intervjuvamo zlasti: - znane osebnosti, - ljudi, ki veliko vedo o določenem kulturnem pojavu.

29. 5. METODE IN TEHNIKE TERENSKEGA RAZISKOVANJA Intervjuje si zapisujemo ali snemamo na avdio-, video- ali filmski trak. Intervjuji so lahko del samostojnih objav v strokovni literaturi ali sestavni del raziskave (samostojno poglavje).

30. 5. METODE IN TEHNIKE TERENSKEGA RAZISKOVANJA d. Pogovori To so tematsko usmerjeni pogovori z enim ali več sogovornikov. Ta oblika terenskega dela zahteva veliko zbranosti in spretnosti raziskovalca, da pogovor teče po začrtani tematiki. Informacije si zapisujemo ali snemamo na avdio-, video- ali filmski trak. Slabo vodeni pogovori škodijo raziskavi in ne dajo zadovoljivih rezultatov.

31. 5. METODE IN TEHNIKE TERENSKEGA RAZISKOVANJA 5.2. AVTOPSIJA, OPAZOVANJE Z UDELEŽBO a. Avtopsija Je ena od metod v prepoznavanju kulturnih pojavov. Primerna tudi za začetnike (mlade raziskovalce), da s samoopazovanjem svojega življenjskega okolja spoznajo temeljne značilnosti kulturnih pojavov. Pomemben je kritičen odnos do kulturnih pojavov. VAŽNO: podcenjevanje ali precenjevanje onemogoči objektivno analizo.

32. 5. METODE IN TEHNIKE TERENSKEGA RAZISKOVANJA Ločimo: - vnanje opazovanje (proučevanje zunanjih pojavov in procesov) - notranje opazovanje ali samoopazovanje (znano v psihologiji), uporabno tudi v etnologiji -gre za pomožno metodo spoznavanja različnih kakovosti vsakdanjega življenja (npr. družinsko življenje, sorodstvena razmerja idr.).

33. 5. METODE IN TEHNIKE TERENSKEGA RAZISKOVANJA Avtopsija je: - terenska (kjer živimo, delamo, se učimo, preživljamo prosti čas idr.) - kabinetna (na osnovi zapisovanj in analiz ugotavljamo dejstva) - vendar nujna primerjava drugih vrst virov (literatura, pisni, slikovni, grafični viri idr.)

34. 5. METODE IN TEHNIKE TERENSKEGA RAZISKOVANJA b. Opazovanje z udeležbo Posebna oblika avtopsije je opazovanje z udeležbo. Aktivno se vključimo se v procese kulturnih pojavov (npr. članstvo v društvih, udeležba na kolinah, košnji, trgatvah, porokah idr.) Pri avtopsijski metodi - samoopazovanju - je ta raven marsikje že dosežena.

35. 5. METODE IN TEHNIKE TERENSKEGA RAZISKOVANJA Opazovanje z udeležbo: V znanstvenem opazovanju je potrebno zagotoviti, da opazujemo zares tisto, kar želimo opazovati; da je opazovanje čimbolj subtilno v tem pomenu, da registriramo tudi manjše razlike v kakovostnih in količinskih označbah pojavov ter procesov; da ne prezremo nobenega pomembnejšega dejavnika oziroma okoliščine, ki bi utegnila vplivati na predmet opazovanja itd.

36. 5. METODE IN TEHNIKE TERENSKEGA RAZISKOVANJA Nenačrtno in nesistematično opazovanje ne more biti v pomoč znanstvenim prizadevanjem. Pomemben del avtopsije in metode z udeležbo je deskripcija. Ta sicer prevladuje v opisnih znanostih, toda pomembna je tudi za etnološke raziskave. Deskripcija mora biti čimbolj razločna, izčrpna in zlasti sistematična. Podati mora čimbolj uravnoteženo podobo pojava ali procesa, za katerega gre.

37. 5. METODE IN TEHNIKE TERENSKEGA RAZISKOVANJA Opisovanje je temelj vsega znanstvenega dela in je povezana z dobrim opazovanjem. Brez dobrega opazovanja in opisovanja ni dobre raziskave. V opisovanju se odgovarja zlasti na vprašanji, kaj in kako, ne pa toliko na vprašanje zakaj.

38. 5. METODE IN TEHNIKE TERENSKEGA RAZISKOVANJA Tehnike: 5.3. FOTOAPARAT IN ETNOLOŠKA FOTOGRAFIJA Uvod: - Zgodovina fotografije - Slovenska fotografija

39. 5. METODE IN TEHNIKE TERENSKEGA RAZISKOVANJA Namen fotografiranja je: - posnetki za dopolnitev fotodokumentacije (fotografirano in shranjeno po etnološki sistematiki) - slikovno dopolnilo raziskavi - samostojna monografsko-fotografska študija o kulturnem pojavu (npr. fotostrip) - del študije o metodah in tehnikah raziskovanja (potek dela na terenu in v kabinetu) - drugo

40. 5. METODE IN TEHNIKE TERENSKEGA RAZISKOVANJA Vrste fotografiranja: - amatersko fotografiranje - polprofesionalno fotografiranje - profesionalno fotografiranje Usmeritev učencev in dijakov !!! Načini fotografiranja - statična fotografija - dinamična fotografija - etnološka fotografija

41. 5. METODE IN TEHNIKE TERENSKEGA RAZISKOVANJA Motivi fotografiranja: - pešec - kolesar - živinska vprega - avtomobilist - klošarji - delo na polju - molža živine - delo v tovarni - rekreacija - predavanja

42. 5. METODE IN TEHNIKE TERENSKEGA RAZISKOVANJA - javna praznovanja - družinska praznovanja - življenjski in praznični cikel - promocijske in protokolarne svečanosti - drugo

43. 5. METODE IN TEHNIKE TERENSKEGA RAZISKOVANJA Vrste fotografij, posnetkov: - razglednice - posnetki v virih (časopisi, časniki, zloženke, prospekti idr.) - posnetki v literaturi - ateljejski posnetki (osebne fotografije, poroke idr.) - "gasilski" posnetki skupin - panoramske fotografije krajev - drugo

44. 5. METODE IN TEHNIKE TERENSKEGA RAZISKOVANJA • 5.4. FILM, VIDEO • Uvod: • - Zgodovina filma, videa. • - Slovenski film, video. • Etnološki film, video (Naško Križnar, Darja Skrt • in drugi).

45. 5. METODE IN TEHNIKE TERENSKEGA RAZISKOVANJA Namen snemanja: - slikovno zvočni zapis - posnetki za filmsko oz. videotečno dokumentacijo (snemano in shranjeno po etnološki sistematiki), - slikovno zvočni zapis o kulturnem pojavu (anketa, intervju, pogovor), - slikovno zvočni zapis o opisovanju načina življenja (intervju, pogovor), - dopolnilo raziskavi, razstavi idr., - samostojna monografska predstavitev kulturnega pojava - samostojna filmska in videoprodukcija, (etnološki film, video), - spremljanje poteka raziskovanja na terenu in v kabinetu,

46. 5. METODE IN TEHNIKE TERENSKEGA RAZISKOVANJA Vrste snemanja: - amatersko, - polprofesionalno, - profesionalno.

47. 5. METODE IN TEHNIKE TERENSKEGA RAZISKOVANJA 5.5. MAGNETOFON IN DRUGE AUDIO TEHNIKE Začetki zvočnega snemanja - fonograf Uporaba zvočnega snemanja v etnologiji, folkloristiki, etnomuzikologiji idr. Namen snemanja: - zvočni zapis o kulturnem pojavu (pesem, igra, pripoved), - zvočni zapis o opisovanju kulturnega pojava (anketa, intervju, pogovor), - zvočni zapis o opisovanju načina življenja (intervju, pogovor), - samostojna audioprodukcija (kasete, CD).

48. 5. METODE IN TEHNIKE TERENSKEGA RAZISKOVANJA 5.6. RISBA, RISANJE, TEHNIČNO RISANJE Pregled risanja (slovenski okvir) Namen risanja: - dokumentiranje kulturnih pojavov, - slikovna priloga raziskav, - gradivo za objavo v raziskavah, - samostojna monografska študija s komentarji (npr. risbe stavb, predmetov, zbirka tehničnih posnetkov idr.), - drugo.

49. 5. METODE IN TEHNIKE TERENSKEGA RAZISKOVANJA Program risanja: a. priprave, b. oprema. Tehnike risanja in kopiranja: a. prostoročno risanje, b. tehnično risanje, c. kopiranje detajlov (papir, oglje idr.), d. risba - fotografija – dias.

50. 5. METODE IN TEHNIKE TERENSKEGA RAZISKOVANJA Vrste risanja in skiciranja: a. situacijska skica (npr. tloris naselja, domačije), b. tloris stavbe, c. naris pročelij, d. objekt v perspektivi, e. detajli, f. risanje notranjih prostorov in opreme po Kenyersovi metodi.