1 / 15

Urad RS za kemikalije TEDEN KEMIJSKE VARNOSTI 2009 Tatjana Kruder

Twinning projekt “Kemijska Varnost 3” SI 06 IB EC 02. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE URAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KEMIKALIJE. KEMIJSKA VARNOST IN ŽIVILA. Urad RS za kemikalije TEDEN KEMIJSKE VARNOSTI 2009 Tatjana Kruder. K EMIJSKA V ARNOST.

belle
Télécharger la présentation

Urad RS za kemikalije TEDEN KEMIJSKE VARNOSTI 2009 Tatjana Kruder

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Twinning projekt “Kemijska Varnost 3” SI 06 IB EC 02 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE URAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KEMIKALIJE KEMIJSKA VARNOST IN ŽIVILA Urad RS za kemikalije TEDEN KEMIJSKE VARNOSTI 2009 Tatjana Kruder

  2. KEMIJSKA VARNOST • Na splošno: varna izdelava, uporaba in hramba ter rokovanje s kemikalijami in odstranjevanje odpadkov • Hrana in kemijska varnost? Danes skoraj ni možna pridelava in predelava hrane brez kemikalij • Nekatere kemikalije z zaužitjem postanejo del hrane: pesticidi, zdravila, aditivi… • Zato je še kako pomembna tudi kemijska varnost tudi pri hrani REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE URAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KEMIKALIJE Twinning projekt “Kemijska varnost 3” SI 06 IB EC 02 1

  3. KEMIKALIJE V RAZLIČNIH PROIZVODIH • Kemikalije, ki so škodljive zdravju, vsebujejo izdelki, s katerimi smo v stiku vsak dan: kozmetični izdelki, parfumi, čistila, detergenti, pohištvo, oblačila, elektronske naprave, igrače, avtomobili, embalaža… • Žal na mnogih izdelkih ni podatkov o prisotnih kemikalijah

  4. KEMIKALIJE V IZDELKIH, KI NAVDANO NISO NAVEDENE NA DEKLARACIJI • FTALATI (oznake DEHB, DBP, BBP): toksični za reprodukcijo, negativen vpliv na hormonsko delovanje, zmanjšuje kakovost sperme • PRISOTNI v kozmetičnih izdelkih (šminke, parfumi, šamponi), tekstilu, plastiki (otroške igrače!), osvežilcih zraka

  5. KEMIKALIJE V IZDELKIH • Bromirani zaviralci gorenja: negativen vpliv na endokrine žleze, prizadenejo kožo, jetra, domnevno povzročitelji raka; v telesu se kopičijo. Prisotni v preprogah, oblazinjenem pohištvu, oblačilih, električnih aparatih • Perfluorinirane kemikalije, obstojni organski onesnaževalci (pesticidi),bisfenol A(stekleničke za otroke, plastenke, zobne obloge): motnje v delovanju endokrinih žlez in razmnoževalnih organov…, umetni mošusi

  6. NARAVNO PRISOTNE KEMIKALIJEV HRANI • ALKALOIDI: pirolozidinski alkaloidi v različnih rastlinah v več kot 6000 različnih rastlinah • Toksini v gobah • Živalski toksini: kače, škorpijoni, pajki, riba napihovalka • Zelo toksične substance v rastlinah: strihinin, cianid • Mikotoksini – proizvodi plesni (afla toksini, penicilin…) • Bakterije in njihovi toksini: botulin REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE URAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KEMIKALIJE Twinning projekt “Kemijska varnost 3” SI 06 IB EC 02 2

  7. NEŽELENE KEMIKALIJE V HRANI • Ostanki fitofarmacevtskih sredstev: herbicidi, fungicidi, insekticidi… • Ostanki pesticidov: kemične snovi, ki preprečujejo razvoj škodljivih organizmov • Ostanki biocidov • Ostanki umetnih gnojil • Ostanki zdravil – pomembno upoštevati karenco REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE URAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KEMIKALIJE Twinning projekt “Kemijska varnost 3” SI 06 IB EC 02 3

  8. NAMERNO DODANE KEMIKALIJE • Sredstva za izboljševanje živil: ADITIVI, arome, encimi, • „aditiv za živilo“ je vsaka snov, ki se običajno ne uživa kot živilo in ni tipična sestavina živila, ki se iz tehnoloških razlogov namensko dodaja živilu med proizvodnjo, predelavo, pripravo, obdelavo, pakiranjem, prevozom ali hrambo ter postane sestavina živila kot taka ali kot stranski proizvod živila; • Zakonodaja: v posameznem živilu se lahko uporabljajo le odobreni aditivi v količinah, ki ne presegajo maksimalno dovoljenih količin aditivov v živilu in so kot taki ocenjeni kot varni: ADI REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE URAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KEMIKALIJE Twinning projekt “Kemijska varnost 3” SI 06 IB EC 02 4

  9. VEČJE SKUPINE ADITIVOV • Zakonodaja: vsak aditiv mora biti označen! • Konzervansi: podaljšajo obstojnost živil in preprečujejo rast mikroorganizmov (E200) • Antioksidanti: preprečujejo oksidacijo (E300) • Barvila: obarvajo živila (E100) • Sladila: sladijo z manj kalorijami (E900 in E400) • emulgatorji: da nastanejo homogene zmesi (E400) • Ojačevalci arom: okrepijo okus ali vonj (E600) • Arome, encimi, nano – delci…

  10. TUDI SAMI PROIZVAJAMO KEMIKALIJE • Hormoni, encimi v našem telesu • Nastanek kemikalij med samo pripravo hrane: npr.: akrilamid – kancerogena snov, ki nastaja med postopki priprave hrane, kot so peka in cvrenje. Največ ga vsebujejo “čipsi” • Nitrozamini nastajajo v času presnove: npr.: z uživanjem rukole, ki vsebuje nitrate, se v telesu tvorijo nitrozamini - kancerogeni

  11. ZAŠČITIMO RANLJIVE • Otroci so bolj izpostavljeni • V obdobju od 1. leta do 5. leta starosti so najpogostejši povzročitelji zastrupitev zdravila • Kje jih najdejo? V maminih torbicah (kontracepcija, sredstva proti bolečinam) in na nočnih omarah starih staršev (zdravila za zdravljenje srčnih bolezni)

  12. KAKO SE ZAVAROVATI • Celoten življenjski krog kemikalij kontroliran in obvladljiv: REACH zakonodaja • Zakonodaja lahko pokriva celoten življenjski krog kemikalij…, vendar je na koncu za varno uporabo in odstranjevanje kemikalij odgovoren izključno uporabnik/potrošnik • Povsem na strani potrošnika je, kaj bo kupil in kje in kako bo s kupljenim rokoval REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE URAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KEMIKALIJE Twinning projekt “Kemijska varnost 3” SI 06 IB EC 02 5

  13. GHS Globally Harmonized System • Poenoten sistem razvrščanja in označevanja nevarnih kemikalij • Novi simboli za nevarne snovi: začeli veljati 20. 1. 2009 • Čemu? Po svetu je za isto kemikalijo več različnih razvrstitev glede strupenosti: kar velja v EU za zdravju škodljivo, velja v ZDA za strupeno in na Kitajskem za ni nevarno

  14. IZOGIBATI SE NEKONTROLIRANI UPORABI • Brez kemikalij v sodobnem času ne gre • Izobraziti uporabnika/potrošnika kemikalij • Prevzem odgovornosti za lastna dejanja • Aktivno se vključiti v kemijsko varnost: premišljen nakup in uporaba, upoštevanje navodil, etično ravnanje in opozarjanje na nepravilne oznake in napačno ravnanje REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE URAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KEMIKALIJE Twinning projekt “Kemijska varnost 3” SI 06 IB EC 02 6

  15. URAD RS ZA KEMIKALIJEwww.KEMIJSKOVAREN.si HVALA ZA VAŠO POZORNOST

More Related