1 / 25

Zagotavljanje ravnovesja med poklicnim in splošnim izobraževanjem odraslih

Zagotavljanje ravnovesja med poklicnim in splošnim izobraževanjem odraslih. Sabina Jelenc Krašovec Tanja Čelebič. Tolmin, 5. maj 2010.

Télécharger la présentation

Zagotavljanje ravnovesja med poklicnim in splošnim izobraževanjem odraslih

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Zagotavljanje ravnovesja med poklicnim in splošnim izobraževanjem odraslih Sabina Jelenc Krašovec Tanja Čelebič Tolmin, 5. maj 2010 Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjsko učenje; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.

  2. Izhodišča za pripravo nove Bele knjige • vodilno načelo BK o vzgoji in izobraževanju v Sloveniji, je načelo vseživljenjskosti izobraževanja in učenja za vse (podlaga za zakonsko urejanje in razporejanje javnih sredstev); • konceptualno naj bi nova BK izhajala iz enakopravnosti, enakovrednosti in komplementarnosti obeh temeljnih področij VIZ (začetnega in nadaljevalnega I); • izobraževanje je javna dobrina in pomemben dejavnik razvoja demokratične družbe blaginje; • druga načela (načelo pravičnosti, enakih možnosti dostopa in doseganja rezultatov, načelo integracije vseh področij VIZ, načelo kakovosti in odličnosti, spoštovanje pluralnosti kultur, medgeneracijske solidarnosti, itd. • večanje sistemske odgovornosti za IO na regionalni/območni ravni; • vplivati na zmanjševanje pomanjkljivosti zdajšnje sistemske ureditve IO (upravljanje, zakonodaja, financiranje, omrežje, infrastruktura).

  3. izobraževanje za osebni razvoj vseh posameznikov; zmanjševanje neenakosti med družbenimi razredi in skupinami; izobraževanje za večjo kakovost življenja vseh prebivalcev (ne zgolj privilegiranih skupin); odvisna od tipa države blaginje zmanjšati strukturne in individualne ovire za udeležbo v izobraževanju odraslih VLOGA JAVNE POLITIKE IZOBRAŽEVANJA DELO PROSTI ČAS CIVILNA DRUŽBA dejavnik ustvarjanja blaginje državljanov

  4. NACIONALNE IZOBRAŽEVALNE POLITIKE V EU ključno orodje za opremljanje evropskih državljanov za konkurenčnost na globalnem trgu IZOBRAŽEVANJE pomembna funkcija države v globalnem redu IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH prispeva k ekonomski rasti višji življenjski standard zamiranje drugih področij IO podstat trenutnih političnih iniciativ = neoliberalistično ekonomistična

  5. NAČELO VŽU temeljno načelo nove BK KRITIKE ŠOLSKEGA SISTEMA potreba po spremembi učnega okolja povečanje možnosti za učenje KRITIKE INSTITUCIJ KONTINUITETA MED ZAČETNIM IN NADALJEVALNIM IZOBR. med izobraževanjem otrok in mladine in izobraževanjem odraslih po vsej dolžini življenja po vsej širini življenja za različne potrebe različnih skupin na različne načine DELOVNO IN ŽIVLJENJSKO OKOLJE FORMALNO IN NEFORMALNO IZOBRAŽEVANJE SPLOŠNO IN POKLICNO IZOBRAŽEVANJE

  6. Neoliberalni diskurz znanje – veščine znanje se zamenja z informacijami od ‘vedeti to’ – k ‘vedeti kako’ učenje – stalno dodajanje kompetenc in veščin, potrebnih v servisni informacijski industriji; VŽU - tržni diskurz, ki usmerja izobraževanje v podjetništvo, kjer postaja učeči se svoj lastni podjetnik individualizacija odgovornosti za izobraževanje/učenje, hkrati pa zmanjševanje skrbi države za blaginjo

  7. Slika: Število izredno vpisanih v izobraževanje, po ravneh izobraževanja, 2000/2001 - 2007/2008Vir: SURS.

  8. Slika: Število odraslih, vpisanih v srednješolsko izobraževanje, 2000/2001 - 2007/2008Vir: SURS.

  9. Slika: Vključenost odraslih, starih 25-64 let v formalno ali neformalno izobraževanje, glede na socio-ekonomske značilnosti, 2007, Slovenija, v %Vir: Eurostat, Anketa o izobraževanju odraslih.

  10. Tabela: Razlogi za neudeležbo v izobraževanju pri osebah, ki so si želele izobraževati, pa se niso, 2007, v %Vir: Eurostat, Anketa o izobraževanju odraslih.

  11. Mohorčič Špolar, idr. (2005). Spremljanje doseganja strateških ciljev izobraževanja odraslih do leta 2006: preučevanje vzorcev izobraževanja odraslih. Ljubljana: Andragoški center Slovenije.

  12. Vključeni v formalno izobraževanje po virih financiranja, ACS 2004 (v %) 2004 Mohorčič Špolar, idr. (2005). Spremljanje doseganja strateških ciljev izobraževanja odraslih do leta 2006: preučevanje vzorcev izobraževanja odraslih. Ljubljana: Andragoški center Slovenije.

  13. Razkorak med… BOLJ IZOBRAŽENIMI IN MANJ IZOBRAŽENIMI …se stalno povečuje potrebe; sredstva; informacije; ozaveščenost… • slabše financiranje s strani države… • vladna politika naklonjena izobraževanju za pridobivanje veščin… • javni sektor – podpira programe poklicnega izobraževanja; • financiranje splošnih programov IO: stvar kulturne in socialne politike

  14. družbena obveznost IZOBRAŽEVANJE JAVNA DOBRINA ZASEBNA DOBRINA izobraževanje kot javno dobro razvija moralno, etično, socialno, kulturno, politično ozaveščenost vseh državljanov dejavnik oblikovanja demokratične družbe blaginje tržna dobrina (denar, položaj, osebni napredek) Na politiko izobraževanja odraslih vpliva celovita izobraževalna politika + ekonomska politika, politika trga delovne sile, socialna in kulturna politika.

  15. IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH možnost za preseganje razlik med skupinami in generacijami FORMALNO- NEFORMALNO SPLOŠNO - POKLICNO DRŽAVA financiranje TRG DELODAJALCI CIVILNA DRUŽBA POSAMEZNIK poudarja se POKLICNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE… financiranje je bolj pregledno + učinki so lažje merljivi POVEČEVANJE EKONOMSKIH IN SOCIALNIH RAZLIK MED ODRASLIMI, NEPRAVIČNOST IN NEENAKOST V DOSTOPU DO IZOBRAŽEVANJA

  16. Tabela: Struktura sredstev, namenjenih za izobraževanje odraslih v okviru letnih programov izobraževanja odraslih, po namenu, v %Vir: Letni programi izobraževanja odraslih (2005-2010).

  17. Slika: Število vpisanih udeležencev v neformalnem izobraževanju, v programih, ki niso javnoveljavni, 2000/2001-2007/2008Vir: SURS.

  18. Slika: Struktura vključenih v neformalno izobraževanje, po namenu vključitve, po spolu, starosti in izobrazbi, 2007, v %Vir: Eurostat, Anketa o izobraževanju odraslih.

  19. Slika: Razlogi za neformalno izobraževanje, 2007, v %Vir: Eurostat, Anketa o izobraževanju odraslih.

  20. BLAGINJSKI SISTEMI IN VŽU – razlike v udeležbi odraslih v IO Nordijske države Anglo-Saksonske države SOCIALNO-DEMOKRATSKA SKUPINA DRŽAV LIBERALNE DRŽAVE BLAGINJE KONZERVATIVNA/KORPORATIVISTIČNA SKUPINA DRŽAV JUŽNI MODEL DRŽAVE BLAGINJE SLO Avstrija, Francija, Nemčija, Italija BALTSKA SKUPINA DRŽAV BLAGINJE IZDATKI ZA IZOBRAŽEVANJE dostopnost do izobr. odvisna od tega, kdo financira izobraževanje in s kakšnimi cilji IZDATKI ZA SOCIALNO VARSTVO DRŽAVA – DELODAJALCI - POSAMEZNIK

  21. PRIMER NORDIJSKIH DRŽAV – večja blaginja, izobraženost, kultura • majhne razlike v udeležbi in funkcionalni pismenosti med različnimi skupinami odraslih (visoka udeležba - tudi manj izobraženih, nezaposlenih, slabo usposobljenih, starejših); • odrasli lažje (uspešneje) premagujejo ovire pri izobraževanju; SEKTOR ZA LJUDSKO IO IZOBRAŽEVANJE ZA DELO IN POTREBE TRGA javno financiranje tradicija ljudskega izobraževanja in družbenih gibanj; skupnostno izobr. javno financiranje splošnega neformalnega IO – podpira država in lokalna skupnost korporativistična struktura in sindikalna tradicija – tripartitna pogajanja ciljno financiranje skupin odraslih; kompenzacijsko financiranje

  22. Slika: Vključenost odraslih v starosti 25-64 let v formalno ali neformalno izobraževanje, 2007, v %Vir: Eurostat, Anketa o izobraževanju odraslih.

  23. Slika: Vključenost odraslih v formalno ali neformalno izobraževanje, Slovenija in izbrane države, 2007, v %Vir: Eurostat, Anketa o izobraževanju odraslih.

  24. UKREPI • izboljšati dostopnost do izobraževanja, zlasti SPLOŠNEGA NFIO; • vzpostaviti partnerstvo med CIVILNO DRUŽBO, DELODAJALCI, SINDIKATI IN DRŽAVO ter državo in lokalno skupnostjo; • boljše javno financiranje splošnega in poklicnega IO; • vzpostaviti ravnovesje med SPLOŠNIM in POKLICNIM IO; • zmanjšati ekonomistično naravnanost VŽU; • VŽU povezati s konceptom socialne pravičnosti in razvoja vseh državljanov; • okrepiti družbeno osnovanost IO.

  25. Kako ocenjujete možnosti dostopa do splošnega in poklicnega izobraževanja odraslih? Katero je v vašem okolju bolj pomembno? Kateremu področju naj bi bilo namenjenih več javnih sredstev? Navedite vaše predloge! • Kdo naj bi predvsem spodbujal in financiral razvoj in izvajanje NFIO? Opredelite odnos med vlogo posameznika, države in delodajalci (za poklicno in splošno NFIO)! • Kako pomemben je razvoj javne mreže za izobraževanje odraslih v vaši lokalni skupnosti? Kakšno vlogo naj ima pri tem občina? Ali menite, da bi morala za razvoj in financiranje poskrbeti država? • Kakšne spodbude za razvoj izobraževanja odraslih v vašem okolju predlagate? Kdo naj bi jih zagotavljal? Katere specifične spodbude in ukrepe predlagate za podeželje in demografsko ogrožena območja ? • Kako ocenjujete odnos države do izobraževanja otrok in mladine ter po drugi strani do izobraževanja odraslih? Kje vidite težave, probleme? Kakšne so vaše dileme ob tem in vaši predlogi za spremembe?

More Related