1 / 59

doc. dr. Dejan HOZJAN

EVROPSKI IZOBRAŽEVALNI SISTEMI IN POLITIKE 3. predavanje. doc. dr. Dejan HOZJAN. VSEBINA PREDAVANJA. Kvalifikacijska orodja Osnovna terminologija. KLASIFIKACIJSKA ORODJA. Ogrodje - Logične strukture za klasificiranje in organiziranje kompleksnih informacij. KLASIFIKACIJSKA ORODJA.

darci
Télécharger la présentation

doc. dr. Dejan HOZJAN

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. EVROPSKI IZOBRAŽEVALNI SISTEMI IN POLITIKE 3. predavanje doc. dr. Dejan HOZJAN

  2. VSEBINA PREDAVANJA • Kvalifikacijska orodja • Osnovna terminologija

  3. KLASIFIKACIJSKA ORODJA Ogrodje - Logične strukture za klasificiranje in organiziranje kompleksnih informacij

  4. KLASIFIKACIJSKA ORODJA Klasifikaciranje - Proces, s katerim razvrščamo posamezne enote v skupine, na takšen način, da so v isti skupini enote z istimi značilnostmi

  5. KLASIFIKACIJSKA ORODJA Značilnosti klasifikaciranja • celovita praviloma hierarhično organizirana shema razvrščanja • sleherna statistična enota, ki je predmet razvrščanja, je lahko nedvoumno razvrščena v posamezno klasifikacijsko skupino (kategorijo) • klasifikacija omogoča tako popolno razvrščanje vseh enot na osnovi konsistentnih metodoloških načel

  6. KLASIFIKACIJSKA ORODJA Vrste klasifikacij

  7. KLASIFIKACIJSKA ORODJA Klasifikacijska ogrodja na področju izobraževanja Namen: • Temeljni namen je klasificiranje različnih rezultatov učenja (učnih izzidov) Cilji: • Primerjava različnih izobraževalnih in kvalifikacijskih sistemov • Homogenizacija izobraževalnih in kvalifikacijskih sistemov

  8. KLASIFIKACIJSKA ORODJA Tipi kvalifikacijskih ogrodij Mednarodna “kvalifikacijska” ogrodja ISCED (International Standard Classificaction of Education - UNESCO) ISCO-88 (International Standard Classificaction of Occupations- ILO) ?

  9. KLASIFIKACIJSKA ORODJA Mednarodna klasifikacija poklicev – ISCO-88 • je klasifikacija vseh poklicev, ki jo je izdala Mednarodna organizacija dela (ILO) • veljavna je klasifikacija ISCO-88, ki je nadomestila ISO-58 in ISO-66 • poklice deli na: • 10 glavnih poklicnih skupin • 28 poklicnih skupin • 116 poklicnih podskupin • 390 poklicnih vrst

  10. KLASIFIKACIJSKA ORODJA Mednarodna klasifikacija poklicev – ISCO-88 Primer: 2. Profesionalci v storilnostni dejavnosti 2.3. Profesionalci na področju izobraževanja 2.3.1. Visokošolski učitelji 2.3.2. Učitelji v poklicnem šolstvu 2.3.3. Učitelji v gimnazijah 2.3.4. Učitelji v osnovnih šolah in vrtcih 2.3.4.1. Učitelji v osnovni šoli 2.3.4.2. Vzgojitelji

  11. KLASIFIKACIJSKA ORODJA Mednarodna klasifikacija poklicev – ISCO-88 Vpliv ISCO-88 na slovenska klasifikacijska ogordja: • Standardna klasicikacija poklicev (SKP) • Standardna klasifikacija dejavnosti (SKD) • Klasifikacijski sistem izobraževanja in usposabljanja (KLASIUS)

  12. KLASIFIKACIJSKA ORODJA Mednarodna klasifikacija - ISCED • je instrument za zbiranje, predstavitev in primerjavo različnih izobraževalnih stopenj na mednarodni ravni (sprejeto s strani UNESCA 1975) Namen: • izkazovanje nacionalnih statističnih podatkov o izobraževanju • oblikovanje politike in odločanja o pomembnih vprašanjih vzgoje in izobraževanja • mednarodno, regionalno in lokalno spremljanje razvoja

  13. KLASIFIKACIJSKA ORODJA Mednarodna klasifikacija - ISCED

  14. KLASIFIKACIJSKA ORODJA Mednarodna klasifikacija - ISCED Struktura ISCED: 0–Predprimarna vzgoja in izobraževanje 1–Primarno ali prvo obdobje osnovnega izobraževanja 2-Nižje sekundarno ali drugo obdobje osnovnega izobraževanja 3-(Višje) sekundarno izobraževanje (delitev na 3A, 3B in 3C) 4-Posekundarno predterciarno izobraževanje (delitev na 4A in 4B) 5-Prva raven terciarnega izobraževanja (delitev na 5A in 5B) 6-Druga raven terciarnega izobraževanja

  15. KLASIFIKACIJSKA ORODJA Mednarodna klasifikacija - ISCED Stopnja O:Predprimarna vzgoja in izobraževanje Predprimarna vzgoja in izobraževanje je definirana kot organizirano obdobje organiziranega poučevanja; večinoma je namenjena uvajanju še zelo majhnih otrok v okolje, podobno šolskemu, torej postopnemu premoščanju razlik med šolskim in domačim okoljem. Ti programi so poznani tudi kot vzgoja in izobraževanje v zgodnjem otroštvu, otroški vrtec ali predšolska vzgoja.

  16. KLASIFIKACIJSKA ORODJA Mednarodna klasifikacija - ISCED 1. stopnja: Primarno izobraževanje ali prvo obdobje osnovnega izobraževanja Cilj teh programov je, da zagotovijo učencem začetno osnovno izobraževanje v branju, pisanju in matematiki, skupaj s temeljitim razumevanjem drugih predmetov kot so zgodovina, zemljeis, naravoslovje, družboslovje, risanje in glasba. Starost ob vpisu je na splošno od 5 do 7 let.

  17. KLASIFIKACIJSKA ORODJA Mednarodna klasifikacija - ISCED 2. stopnja: Nižje sekundarno ali drugo obdobje osnovnega izobraževanja Dokončanje te stopnje se v državah, v katerih je polično ali pravnodoločeno obvezno izobraževanje, pogosto ujema z dokončanjem obveznega izobraževanja. V splošnem je namenjeno izpopolnjevanju temeljnih veščin in znanja ter pripravljanju na vseživljenjsko izobraževanje. Učenci končajo izobraževanje na tej stopnji po približno 9 letih šolanja.

  18. KLASIFIKACIJSKA ORODJA Mednarodna klasifikacija - ISCED 3. stopnja: (Višje) sekundarno izobraževanje Takšni programi se večinoma začnejo po koncu osnovnega izobraževanja oziroma obveznega izbraževanja v državah, kjer ga pač imajo. Na tej stopnji je specializacija večja kot na 2. stopnji, učitelji so večinoma bolje usposobljeni in bolj specializirani za poučevanje predmetov na tej stopnji. Večkrat so mogoče različne smeri in različne vrste programov. Na splošno je dokončanje 3. stopnje minimalni pogoj za vpis v terciarno izobraževanje. Poklicno in strokovno izobraževanje na tej stopnji ponavadi usposablja za zaposlitev na delovnih mestih tehnikov. Programi trajajo od 2 do 5 let. Ob koncu te stopnje so dijaki praviloma stari 17-19 let.

  19. KLASIFIKACIJSKA ORODJA Mednarodna klasifikacija - ISCED 3. stopnja: (Višje) sekundarno izobraževanje Isced 3A – Programi, oblikovani tako, da omogočajo neposreden dostop do Isceda 5A, to je do terciarnega izobraževanja ali drugega izobraževanja, ki usposablja študente za vpis v raziskovalni študij ali za zelo zahtevne poklice Isced 3B – Programi, oblikovani tako, da omogočajo dostop do Isceda 5B, za to skupino terciarnega izobraževanja pa je značilna naravnanost v poklice in trg dela Isced 3C – Programi, oblikovani tako, da vodijo neposredno na trg dela ali pa omogočajo vpis v programe na 4. Iscedovi stopnji ali celo druge programe v 4. Iscedovi stopnji

  20. KLASIFIKACIJSKA ORODJA Mednarodna klasifikacija - ISCED 4. stopnja: posekundarno predterciarno izobraževanje Ta stopnja zajema programe, ki so v mednarodnem pogledu na meji med višjim sekundarnim in terciarnim izobraževanjem. To so programi, ki jih ni mogoče šteti med programe terciarnega izobraževanja, ker glede na vsebino niso pomembno zahtevnejši od programov 3. stopnje. To so bodisi kratki poklicni programi ali programi, namenjeni pripravi tistih dijakov za vpis v 5. stopnjo, ki so se poprej izobraževali po programu 3. stopnje, ki jim tega ni omogočila. Isced 4A – Programi, namenjeni pripravi dijakov za vpis v terciarno izobraževanje Isced 5A ali 5B Isced 4B – Programi, ki ne omogočajo dostopa do terciarnega izobraževanja (Isceda 5A ali 5B), temveč so namenjeni zlasti usposobitvi udeležencev za vstop na trg dela

  21. KLASIFIKACIJSKA ORODJA Mednarodna klasifikacija - ISCED 5. stopnja: Prva raven terciarnega izobraževanja (ki se ne konča z najzahtevnejšo visokošolsko kvalifikacijo) Te programe izvajajo univerze, kolidži in podobne institucije visokošolskega programa. V tej stopnji je mnogo različnih programov in tudi velika raznolikost v načinu izvajanja. Programi te stopnje naj bi imeli skupno teoretično trajanje najmanj 2 leti. Dejansko trajanje je lahko zelo različno, od 2 do 10 let, odvisno od študijskega predmeta in kvalifikacije, ki si jo je mogoče pridobiti ob koncu študija. Isced 5A – programi, ki so večinoma teoretski, pripravljajo na raziskovalno delo ali zagotavljajo dostop do zelo zahtevnih poklicev Isced 5B – programi, ki so bolj praktični, strokovni, poklicno specifični

  22. KLASIFIKACIJSKA ORODJA Mednarodna klasifikacija - ISCED 6. stopnja: Druga raven terciarnega izobraževanja Ta stopnja zadeva terciarne programe, ki omogočajo pridobitev najzahtevnejše znanstvene kvalifikacije, kot je doktorska. Programi predvidevaj zahteven študij in izvirno raziskovalno delo, večkrat so lahko obvezna tudi predavanja. Program predvideva doktorsko delo oziroma prezentacijo, primerno za objavo, ki je rezultat izvirnega raziskovanja.

  23. KLASIFIKACIJSKA ORODJA

  24. KLASIFIKACIJSKA ORODJA

  25. KLASIFIKACIJSKA ORODJA Vsebinsko nastajanje Evropskega ogrodja kvalifikacij (EOK) ISCED ISCO-88 EOK

  26. KLASIFIKACIJSKA ORODJA Vsebinsko nastajanje Evropskega ogrodja kvalifikacij (EOK)

  27. KLASIFIKACIJSKA ORODJA Evropsko ogrodje kvalifikacij (EOK) Evropsko ogrodje kvalifikacij za vseživljenjsko učenje (EQF) je skupno evropsko referenčno ogrodje, ki povezuje sisteme kvalifikacij različnih držav in deluje kot orodje za pretvorbo, s katerim naj bi postale kvalifikacije med različnimi sistemi in državami v Evropi lažje berljive in bolj razumljive.

  28. KLASIFIKACIJSKA ORODJA Evropsko ogrodje kvalifikacij (EOK) kot metaogrodje Metaogrodoje se lahko razume kot sredstvo, ki omogoča povezavo enega kvalifikacijskega okvira z drugimi in posledično ene kvalifikacije z drugimi, ki se običajno umeščene v drugem okviru. Cilj metaogrodja je ustvariti zaupanje v sorodne kvalifikacije v posameznih državah in na posameznih področjih, s tem da se opredelijo načela za postopke zagotavljanja kakovosti poti, smernic in informiranja ter mehanizmov za kreditni sistem in akumulacijo in delujejo tako, da je potrebna transparentnost na nacionalni in področnih ravneh lahko na voljo tudi mednarodno.

  29. KLASIFIKACIJSKA ORODJA Evropsko ogrodje kvalifikacij (EOK) EOK V.Ž.U. V. Š.

  30. KLASIFIKACIJSKA ORODJA Evropsko ogrodje kvalifikacij (EOK) Glavna cilja: • spodbujati mobilnost državljanov med državami • omogočati vseživljenjsko učenje

  31. KLASIFIKACIJSKA ORODJA Evropsko ogrodje kvalifikacij (EOK)

  32. KLASIFIKACIJSKA ORODJA EOK Evropsko ogrodje kvalifikacij (EOK) NOK NOK NOK NOK NOK itd. itd. K K K K K K K K K K K K K K K

  33. KLASIFIKACIJSKA ORODJA Evropsko ogrodje kvalifikacij (EOK) Osem referenčnih ravni: • Celoten razpon kvalifikacij • Opisane glede na učne izide, ki so razvrščeni med znanja, spretnosti in kompetence

  34. KLASIFIKACIJSKA ORODJA Evropsko ogrodje kvalifikacij (EOK) Oblike učenja in EQF

  35. KLASIFIKACIJSKA ORODJA Evropsko ogrodje kvalifikacij (EOK) Razmerje med input in output (učni izidi): Učenje Input Output/ outcome

  36. KLASIFIKACIJSKA ORODJA Evropsko ogrodje kvalifikacij (EOK) Osnovni pojmi: • Učni izid - je nabor znanja, spretnosti, in/ali kompetenc, ki jih je posameznik pridobil in/ali jih je posameznik sposoben dokazati po dokončanem učnem procesu. Učni izidi so izkazi o tem, kar se od učenca pričakuje, da zna, razume in/ali je sposoben storiti na koncu učnega obdobja.

  37. KLASIFIKACIJSKA ORODJA Evropsko ogrodje kvalifikacij (EOK) Osnovni pojmi: • Znanje – je teoretično in/ali podatkovno • Spretnosti - uporaba logičnega, intuitivnega in ustvarjalnega mišljenje in ročnih spretnosti • Kompetenca – kategorija, ki vključuje odgovornost in samostojnost

  38. KLASIFIKACIJSKA ORODJA Evropsko ogrodje kvalifikacij (EOK)

  39. KLASIFIKACIJSKA ORODJA Evropsko ogrodje kvalifikacij (EOK)

  40. KLASIFIKACIJSKA ORODJA Evropsko ogrodje kvalifikacij (EOK)

  41. KLASIFIKACIJSKA ORODJA Evropsko ogrodje kvalifikacij (EOK)

  42. KLASIFIKACIJSKA ORODJA Evropsko ogrodje kvalifikacij (EOK)

  43. KLASIFIKACIJSKA ORODJA Evropsko ogrodje kvalifikacij (EOK) Vpliv Evropsko ogrodje kvalifikacij na slovenska klasifikacijska ogordja: • Klasifikacijski sistem izobraževanja in usposabljanja (KLASIUS) • Študijski programi • “Nacionalno ogrodje kvalifikacij” (NOK)

  44. KLASIFIKACIJSKA ORODJA Evropsko ogrodje kvalifikacij (EOK) in slovenski izobraževalni sistem 1. raven – nedokončana osnovna šola 2. raven – končana osnovna šola 3. raven – nižja poklicna šola 4. raven – srednja poklicna šola 5. raven – štiriletna srednja šola 6.1. Raven – višja šola 6.2. raven – visoka strokovna šola 7.1. Raven – univerzitetna in strokovni magisterij 7.2. raven – znanstveni magisterij 8. raven - doktorat

  45. TERMINOLOGIJA Viri za terminologijo • Thesaurus for education systems in Europe (TESE) • European education thesaurus (EET) • European schoolnet thesaurus (EST)

  46. TERMINOLOGIJA • Thesaurus for education systems in Europe - TESE (http://eacea.ec.europa.eu/eurydice/portal/page/portal/Eurydice/TESEHome)

  47. TERMINOLOGIJA 2. European education thesaurus (EET) (http://redined.r020.com.ar/en/)

  48. TERMINOLOGIJA 3. European schoolnet thesaurus (EST) (http://etb.eun.org/eun.org2/eun/en/etb/sub_area.cfm?sa=440)

  49. TERMINOLOGIJA 1. Vseživljenjsko učenje Učenje, ki poteka vse življenje, se rezultira v izboljšanju znanja, veščin, kompetenc ali kvalifikacij za osebne, družbene in poklicne potrebe.

  50. TERMINOLOGIJA 2. Učenje Proces, s katerim posameznik osvaja informacije, ideje in vrednote, ter na ta način pridobiva znanje, spretnosti, sposobnosti in kompetence.

More Related