Ali uporaba novih IKT slabi socialna omrežja?

1. Ali uporaba novih IKT slabi socialna omrežja? Katja Lozar Manfreda, Polona Kramar, Valentina Hlebec, Vasja Vehovar Fakulteta za družbene vede katja.lozar@fdv.uni-lj.si polona.kramar@gmail.com

2. Kazalo • Problem • Raziskovalna vprašanja • Podatki • Način analize • Rezultati

3. Problem: Ali IKT slabi socialna omrežja? Nasprotujoče ugotovitve: • IKT bogatijo omrežja (zmanjševanje komunikacijskih ovir, povečana učinkovitost komuniciranja, možnost vzdrževanja geografsko pestrih omrežij, olajšane socialne interakcije) • IKT slabijo omrežja (medsebojni odnosi niso “bogati”, so manj trajni, vezi med posamezniki so šibkejše in bolj ranljive)

4. Raziskovalna vprašanja • Velikost in struktura omrežij uporabnikov in neuporabnikov interneta • Komunikacija znotraj omrežij uporabnikov interneta • Velikost in struktura omrežij uporabnikov in neuporabnikov mobilnih telefonov • Komunikacija znotraj omrežij uporabnikov mobilnih telefonov

5. Podatki 2001 – spletna anketa o uporabi interneta v Sloveniji (www.ris.org) 2002 – telefonska anketa o socialnih omrežjih 2005 – terenska anketa o uporabi IKT (surs.ris.org) Uporabljen specifični anketni vprašalnik, kjer so bila merjena egocentrična omrežja socialne opore posameznikov: • generator imen • vprašanja o alterjih (značilnosti alterjev in značilnosti vezi med egom in alterji)

6. Način analize • Ali obstajajo razlike med uporabniki in neuporabniki interneta oz. mobilnih telefonov? • Kontrola izbranih socio-demografskih spremenljivk • Multipla klasifikacijska analiza

7. Uporabniki interneta imajo nekoliko večja omrežja od neuporabnikov

8. Omrežja uporabnikov manj tradicionalna: več prijateljev in manj sorodnikov in sosedov, več šibkejših vezi, manj časa se poznajo, bolj geografsko oddaljeni

9. Komunikacija znotraj omrežij uporabnikov interneta • Internet kot dopolnilni način komuniciranja • Bolj pogosto uporabljen pri tistih posameznikih, ki s svojimi alterji na splošno pogosteje komunicirajo in so z njimi močneje povezani ter pri tistih posameznikih, ki bolj pogosto in dlje uporabljajo internet

10. Razlike v velikosti omrežij med uporabniki in neuporabniki mobilnih telefonov so zelo majhne

11. Uporabniki mobilnih telefonov imajo v svojih omrežjih mlajše alterje, ki jih poznajo manj časa

12. Tisti posamezniki, ki pogosteje komunicirajo po mobilnem telefonu imajo v svojem omrežju večji odstotek prijateljev, mlajše alterje, ki jih poznajo manj časa.

13. Tisti posamezniki, ki pogosteje uporabljajo SMS sporočila, imajo večja omrežja, partner predstavlja manjši del omrežja, imajo več prijateljev, mlajše alterje, ki jih poznajo manj časa in so bolj geografsko oddaljeni od njih.

14. Pogostost redne komunikacije znotraj omrežij uporabnikov mobilnih telefonov

16. Zaključek • Nove komunikacijske tehnologije ne vplivajo bistveno na lastnosti osebnih omrežij, čeprav so vse pomembnejša komponenta komunikacij • Izrazitejši pozitiven učinek najdemo le pri nekaterih socialno de-privilegiranih skupinah (ločenci, nezaposleni, ipd) • Nove tehnologije na zelo zapleten način vstopajo v interakcijo rabe tehnologije, socialne izoliranosti, digitalnega razkoraka in socialne razslojenosti.

17. Podrobnosti http://ris.org