1 / 64

HTML, CMS in Jooml -a

HTML, CMS in Jooml -a. Kopiranje virtualnega serverja. u8-1sharevirtualka. Kreiranje delovnega direktorija D:. Datoteke, ki jih je potrebno kreirat:. D: Izdelovalec_spletnih_straniDusan_Brglezprenosi D: Izdelovalec_spletnih_straniDusan_BrglezVaje

ebony-bowen
Télécharger la présentation

HTML, CMS in Jooml -a

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. HTML, CMS in Jooml-a

  2. Kopiranje virtualnega serverja \\ru8-1\share\virtualka

  3. Kreiranje delovnega direktorija D:\

  4. Datoteke, ki jih je potrebno kreirat: D:\Izdelovalec_spletnih_strani\Dusan_Brglez\prenosi D:\Izdelovalec_spletnih_strani\Dusan_Brglez\Vaje D:\Izdelovalec_spletnih_strani\Dusan_Brglez\Virtualaka_moja_stran D:\Izdelovalec_spletnih_strani\Dusan_Brglez\Virtualka_vaje

  5. Gesla in prijave Prijava na linuxserver: Login: root Password:ormoz1234

  6. Osnovni ukazi potrebni pri delovanju serverja • UBUNTO SERVER KOMANDE: • Ifconfig (za ip preverjanje ) • Help ali man + ke iščeš • Exit (odjava) • Restart ( resetiranje) • Shutdown –r 1 ( resetira za 1 min ) • Mv ( premakni ) • Compress (stisni datoteko) • Atp –getinstall + program • Cp (copy) • Vi –ed.t (pogled datoteke) • Halt (zaustavitev ubuntoserverja)

  7. Osnovni ukazi v vi editorju Vi – ime datoteke <Cd><ime direktorija> - pomik po drevesu direktorija <cd ...> pomik po drevesu direktorija nazaj <ESC>< I> – vnašanje teksta <ESC>< :><wq> - shranjevanje trenutnih nastavitev, <ESC><Ctrl><x> - brisanje enega znaka <ESC>< :><q> - izhod brez shranjevanja sprememb

  8. Internetni IP naslov za dostop do internetne strani Iskanje IP naslova preko katerega lahko dostopamo do naše internetne strani in jooml-e.

  9. Ugotavljanje delovanja apachiserverja Npr: http://192.168.0.129/ Izpiše se internetna stran, ki potrjuje delovanje apachiserverja

  10. Dostop do vaše spletne strani http://192.168.0.129/joomla/ Ali npr: http://192.168.0.128/joomla/

  11. Dostop do vaše administratorske konzole Prijava v spletno konzolo: • Uporabniško ime: admin • Geslo: ormoz1234

  12. Ubunto

  13. Meni razširitve

  14. Dodajanje template oz. predloge strani

  15. Dodajanje strani na strežnik Dodajanje predloge na vaš spletni server. • Prebrskaj • Nasloži datoteko&Namesti

  16. Joomla

  17. Omogočanje predlog

  18. Prvo startanjeinterntne strani

  19. Teorija HTML-aXHTML-a

  20. Kaj je HTML? HTML je kratica za HyperTextMarkupLanguage in je jezik za objavljanje na svetovnem spletu. Je podmnožica mednarodnega standarda za izmenjavo elektronskih dokumentov imenovan SGML (Standard GeneralizedMarkupLanguage). Računalniki potrebujejo programsko opremo, da lahko ta jezik razumejo.

  21. Kaj je XHTML? XHTML je naslednji korak v razvoju jezikov, ki se uporabljajo za objavljanje v spletu. Je nadomestilo za odhajajoči jezik HTML. Je jezik, ki zadostuje vsem pravilom jezika XML. Dokumente XHTML 1 je mogoče napisati tako, da so popolnoma združljivi z različicami jezika HTML 4. V pripravi pa je že različica XHTML 2.

  22. Zgodovina HTML • HTML je iznašel Tim Berners-Lee. Popularen je postal šele po izdelavi brskalnika, ki je bil razvit v NCSA. Po skromnem začetnem obdobju (1990-93) je prišlo nato do eksplozivne rasti svetovnega spleta. V toku razvoja je prišlo do mnogih razširitev v raznih smereh. Svetovni splet ponuja avtorjem več možnih načinov za prikaz vsebin v spletu. To še spodbuja motivacijo za iskanje skupnih rešitev in standardov. • HTML 2.0 (november 1995) je bil razvit pod iniciativo Internet EngineeringTaskForce (IETF) in se je pričel uporabljati konec leta 1994. HTML+ (1993) in HTML 3.0 (1995)

  23. XHTML standard • HTML, ki ji bil standardiziran 24.12.1999, nosi oznako 4.01. Naslednje različice jezika HTML imajo ime XHTML. • W3C je bil pravzaprav popolnoma zaskrbljen kar se tiče prehoda, ki ga je bilo potrebno namestiti med HTML in XML. V maju leta 1998 je bila sklicana javna delavnica s predmetom pogovora o XHTML blizu San Francisca, California. Med dvodnevnim dogodkom so razvijalci svetovnega spleta, prodajalci programske opreme in avtorji priporočil za HTML in XML razpravljali, kako bi lahko prenesli HTML v svet XML. Rešitev, ki je bila predlagana, je bil prehodni jezik , ki bi zagotovil most med HTML in XML. Ta jezik je danes imenovan XHTML 1-> XHTML 2.

  24. Element • Vsak element je sestavljen iz treh delov: začetne značke, vsebine in končne oznake. • Značka (angl. tag) je besedilo, ki se nahaja med znakoma < in >. Zaključna značka vsebuje znak / takoj za znakom <. Npr. element span element vsebuje začetno značko, <span>, in zaključno značko, </span>. Začetna in zaključna značka omejujeta območje vsebine elementa span: • <span>To je drugače oblikovano besedilo</span>

  25. Vrste elementov • Elementi so blokovni (block), če se obnašajo podobno kot odstavek. Takšni elementi dodajo prehod v novo vrsto samodejno. Običajno še dodajo prazen prostor pred in za elementom. Takšni elementi so preoblikovani p, h2, ol in neoblikovan div. • Elementi so vrstični (inline, text-level), če se prikaz nadaljuje v isti vrstici. Takšni elementi ne dodajo prehod v novo vrsto niti praznega prostora okoli elementom. Takšni elementi so preoblikovani img, tt, input in neoblikovan span.

  26. Odprte značke Nezaključeni elementi v nisodovoljeni. V tem primeru se v začetno značko na koncu napiše znak za zaključek značke </>. Pri tem je neznano zakaj nastal problem pri Netscape Navigatorju z narobe razumljenim ukazom <br/>. Nihče ne ve zakaj, ampak če je zapisano kot <br /> (s presledkom) deluje pravilno.

  27. Atributi • Atributi podrobneje določajo različne lastnosti elementov. Nahajajo se lahko izključn znotraj uvodne značke elementa HTML. Atribut ima svoje ime, ki je določeno s pravili W3C in vrednostjo, ki se vedno nahaja med narekovaji. Na primer, element img vsebuje atribut src, ki določa lokacijo (mesto) slike na pomnilniškem mediju, atribut alt pa določa nadomestno besedilo, če slika ne obstaja ali je ni mogoče prikazati. • <img src="logo.gif" alt="logo" /> Atribute se vnaša samo v začetne oznake elementov v obliki • ime_atributa="Vrednost atributa".

  28. Kje vidimo npr. slike v Joomli

  29. Npr. slika glave v joomli

  30. Vrednosti atributov morajo biti med narekovaji • Vrednost atributa se zapiše med enojne ali dvojne narekovaje. Uporaba narekovajev je obvezna. • <img src=logo.gif alt=logo /> // to je narobe <img src="logo.gif" alt="logo" /> // to je pravilno <img src='logo.gif' alt='logo' /> // to je pravilno • Nekateri atributi so obvezni (za element img src in alt), nekateri pa so opcijski (za element imgwidth, height...)

  31. Vrednosti atributov z merami v pixlihso napisane brez enote • Za širini slike 300 pisklov in višino 200 pikslov: • <img src=logo.gif alt=logowidth="300pix" height="200pix" /> // to je narobe <img src=logo.gif alt=logowidth="300px" height="200px" /> // to je narobe <img src=logo.gif alt=logowidth="300" height="200" /> // to je pravilno • V primeru, da so iste lastnosti določene s slogovnimi predlogami in atributi HTML, imajo prednost slogovne predloge CSS.

  32. Tipi dokumentov XHTML

  33. Kaj je CMS? CMS so sistemi za upravljanje spletnih vsebin in olajšajo pripravo in administracijo vsebin. Obravnavan CMS, Joomla je nagrajen in zmagovalen CMS, ki nam pomaga »graditi« spletne strani s pomočjo raznih dodatnih spletnih aplikacij v obliki modulov in komponent..

  34. Kaj je CMS? ContentManagementSystems (CMS) ali slovensko sistemi za upravljanje spletnih vsebin olajšajo pripravo in administracijo vsebin (besedil, slik, novic...) za časopise, skupinske portale, portale podjetij, Intranet.. Primarno so jih razvijali za interaktivno uporabo z potencialno možnostjo distribucije.Vsebinsko upravljanje vsebuje računalniške datoteke, ki so lahko audio, film, slika in elektronske. Druga, sekundarna ideja je bila, da jih uporabljamo lahko za med-pisarniško uporabo ter tudi celotnem spletu. Danes imamo veliko pondnikov različnih CMS sistemov za naslednje namene: blogi, forumi, portali, spletne predstavitve, galerije.

  35. Zakaj CMS? • Omogočajo hitro in enostavno namestitev, • urejanje vsebin preko različnih spletnih brskalnikov, • dodeljevanje pravic upravljanja glede na želje administratorja, • prilagodljivost na uporabnika, • upravljanje brez potrebnega predznanja spletnih jezikov do določene mere, • hitra sprememba zunanje podobe strani, • dosegljivost • neodvisnost od operacijskega sistema, • zmanjševanje stroškov vzdrževanja, • podpiranje večjezičnosti.

  36. Joomla

  37. Namen Joomle! Joomla je nagrajen in zmagovalen CMS, ki nam pomaga »graditi« spletne strani s pomočjo raznih dodatnih spletnih aplikacij v obliki modulov in komponent. Najbolje pri njej je, da je odprtokodna, ter je dosegljiva vsakomur.Uporabimo jo lahko za preproste osebne, kakor tudi zahtevnejše predstavitve.

  38. Namestitev • Za namestitev Joomle na operacijskem sistemu Windows potrebujemo naslednje tri pripomočke: • Apache • MySQL • PHP 4.1.2 najmanj • ali uporabimo paket, ki to vse že vsebuje in se imenuje xampp . Jaz sem se za prvič odločila za paketek, ki vsebuje vse potrebno, zato bom napisala, kako naredimo to z xamppom.Ko smo ga prenesli s strani, ga razparkirali na lokalni disk, sledi…

  39. Server, kjer namestimo Joomlo Ubuntoserver10.X

  40. Lokalna namestitev Joomle Najprej si z naslednjega spletnega naslova http://www.joomla.org/ naložimo na disk zadnjo stabilno verzijo Joomle, ki jo odzipamo, preimenujemo ( npr. Joomla100 ) in prenesemo v npr. C:\xampp\htdocs\Joomla100. Nato zaženemo brskalnik v katetega vpišemo sledeči naslov: http://localhost/Joomla100 in se nam prikaže slika na desniVmes moramo imeti zagnan xampp, zaradi apacheserverja in mysql. Če imate slučajno izklopljeno, se Vam bo javil napake in ne bo spustil naprej ali se stran morda sploh ne bo prikazala.

  41. Primer:

  42. Apache • Vmes moramo imeti zagnan xampp, zaradi apacheserverja in mysql. Če imate slučajno izklopljeno, se Vam bo javil napake in ne bo spustil naprej ali se stran morda sploh ne bo prikazala.V naslednjem koraku moramo izpolnitnekaj obrazcev, ki so: • hostname - localhost • MySQL - root • MySQLPassword - pustimo prazno, zaradi varnostnega rizika • MySQLDatabaseBame - Joomla100 • MySQL Table Prefix - predponi jos_ dodamo poljubno besedo • označimo še InstallSampleData, saj če nameščamo prvič ne potrebujemo back upov • V tretjem koraku vpišemo ime spletne strani, na kateri bo joomla “stanovala”. Nato še imamo za izpolnit: •  URL naslov • Pot kjer je nameščena Joomla npr: C:\xampplite\xampp\htdocs\Joomla100. • V zadnjem koraku preden zagledamo nameščeno Joomlo odstranimo inštalacijsko datoteko, po imenu instalations, nato pa veselo na delo.

  43. Namestitev Joomle na strežnik • Potrebujemo naslednje osnovne potrebščine • FTP client, ki je lahko poljuben, vendar jaz najraje uporabljam smartFTP. • naslov ftpserverja, na katerem bo joomla nameščena • uporabniško ime in geslo serverja, na katerem bo joomla nameščena. • Nato se z FTP clientom povežemo na strežnik, nato z diska, kjer imamo razpakiran Joomlin .zip file prenesemo na strežnik. Nato odtipkamo svojo domeno, kjer se nam pojavi naslednja slika. • Kjer preverimo in si skušamo zapomniti čim več podatkov, saj tukaj so zapisana prioritete strežnika. Nato kliknemo v zgornjem desnem robu gumb Next. Kjer nas pričaka licenčna pogodba.

  44. Pre-instalacija

  45. Joomla • Nato preidemo na korak (step1), kjer moramo napisati naslednje podatke: • Server:  mysql.imeserverja.net • Database: ime baze     • Username: uporabniško ime   • Password: geslo • Nato moramo še vpisati ime strani, ki je lahko poljubno. In z ponovnim pritiskom na gumb Next nadaljujemo nameščanje.

  46. Končna nastavitev • V tretjem koraku zapišemo URL naslov Joomle, pot, svoj elektronski naslov in administratorjevo geslo. Ponovno nadaljujemo z Next. In tako pridemo še do zadnjega četrtega koraka našega nameščanja. Kjer verjetno ne boste morali narediti ničesar, vendar pri meni se ni želel narediti sam configuration.php, zato sem ga prepisala ročno. • V programu dreamweaver sem odprla lokalno configuration.php mapo in vsebino iz četrtega koraka prenesla v del, kjer mora bit. Nato še samo zbrišemo mapo instalation in smo nalogo opravili.

  47. Kako naredimo template ? • Kaj potrebujemo, da naredimo lasten template za Joomlo?Vsekakor kar nekaj CSS znanja in dodatek, ki ga namestimo in uporabljamo v AdobeDreamweaver. Ta dodatek  se imenuje JoomlaSolutions in ga najdemo na naslednji spletni strani: http://joomla-cms.dk/joomla-15-dreamweaver-extension/ . • Osnovne stvari, ki jih potrebujemo za template je ena mapa, ki jo lahko poimenujemo po lastnem projektu npr. AnitaSun.net

  48. Datoteke na sistemu

  49. TemplateDetails.xml V XML datoteko TemplateDetails moramo vpisati vse slike, vse datoteke, ki smo jih pri izdelavi predloge uporabili.

More Related