Kazen v šoli? Odzivanje na kršitve hišnega reda in konflikte med dijaki

1. Kazen v šoli?Odzivanje na kršitve hišnega reda in konflikte med dijaki Robi Kroflič Nova Gorica, 6. 9. 2011

2. Namen predavanja • Kratka predstavitev monografije Kazen v šoli? Izbrani pristopi k sankcioniranju prestopkov in podpori prosocialnega ter moralnega ravnanja. • Predstavitev širšega nabora vzgojnih dejavnosti in ukrepov kot odzivov na kršitve hišnega reda in konflikte med dijaki.

3. Namen monografije • Predstaviti izbrane, v svetu uveljavljene, sistematične koncepte ukvarjanja z izstopajočim vedenjem dijakov. Dva vsebinsko povezana dela monografije: • Teoretske razprave. • Povzetki za učitelje uporabnih informacij, ki jih lahko hitro vgradite v svojo pedagoško prakso.

4. Teoretski del monografije • Kroflič: razlaga pristopov reagiranja v konfliktnih situacijah v šoli: • Analiza različnih vzgojnih ukrepov/kazni z vidika obravnave dijaka kot (ne)avtonomnega subjekta odločitve, pravičnosti in predvidenih vzgojnih učinkov. • Vpetost posameznih ukrepov v celovit vzgojni koncept šole.

5. Gibbs: psihosocialna obravnava mladostnikov z antisocialnim vedenjem: • Analiza emocionalnih odzivov in miselnih sprevračanj odklonskih posameznikov. • Prikaz psihosocialne obravnave mladostnikov z antisocialnim vedenjem. • Cremin: vrstniška mediacija: • Prikaz teoretskih idej, na katerih je zasnovana metoda vrstniške mediacije. • Evalvacija uvajanja vrstniške mediacije v angleške srednje šole.

6. Skiba s sodelavci: koncept varne in odzivne šole s pristopom wraparound: • Prikaz celovitega vzgojnega koncepta javne šole, ki vključuje vnaprej predvidene sistematične intervence za dijake z izrazito izstopajočim vedenjem. • Koncept zajema: • Oblikovanje varne in odzivne klime. • Zgodnje odkrivanje dijakov z večjim tveganjem za razvoj nasilnega vedenja in zgodnje ukrepanje. • Učinkovito odzivanje na nasilno vedenje in krizne situacije.

7. Aplikativni del monografije • Kroflič: dopolnjeni izročki predavanj na srednjih poklicnih in strokovnih šolah na temo vzgojne dimenzije. • Stolnik in Klarič: povzetki temeljnih rešitev v zvezi z reševanjem vzgojno-disciplinske problematike v srednjih poklicnih in strokovnih šolah. • Slovar strokovnih pojmov, uporabljenih v monografiji.

8. Predstavitev širšega nabora vzgojnih dejavnosti in ukrepov kot odzivov na kršitve hišnega reda in konflikte med dijaki • Predavanje je nastalo na osnovi uvodnega poglavja v monografiji: Reagiranje v konfliktnih situacijah

9. Doslednost vzgojnega ukrepanja zahteva širši nabor pedagoških ukrepov • Osnovno načelo ukrepanja ob neprijetnih dogodkih: • Opozorilo z argumentacijo, zakaj je neko ravnanje sporno. • Ko je z dejanjem prizadeta neka oseba (sošolec, učitelj), poseči po možnosti poprave posledic dejanja (s pomočjo mediacije, restitucije) – izberemo tiste alternativne ukrepe med dovoljenimi, ki jim sami najbolj zaupamo. • Ko gre za hujše ali ponavljajoče dejanje, sledi formalni vzgojni ukrep. • Ko tudi ti ne zaležejo, posebni dogovori/oblike pomoči (pedagoška pogodba) in razmislek o izključitvi oziroma ponujenem prešolanju.

10. Preventivna dejavnost po Pravilniku o šolskem redu v srednjih šolah • Šola s preventivnim delovanjem ozavešča dijake predvsem o: – varstvu okolja, – zdravem načinu življenja in izrabi prostega časa, – varovanju pred različnimi nevarnostmi in tveganji, – različnih vrstah nasilja, – tveganem spolnem vedenju. • Šola vzpodbuja dijake k sprejemanju splošnih civilizacijskih vrednot, jih seznanja z načinom iskanja ustrezne pomoči, ko se znajdejo v nevarnosti ali stiski in s predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu.

11. Vzgojni ukrepi po Pravilniku o šolskem redu v srednjih šolah • Za kršitve, določene s tem pravilnikom in s šolskimi pravili, se določajo alternativni ukrepi ali izrekajo vzgojni ukrepi. • Alternativni ukrepi so: – pobotanje oziroma poravnava, – poprava škodljivih posledic ravnanja, – opravljanje dobrih del, – premestitev v drug oddelek istega izobraževalnega programa. • Vzgojni ukrepi so: – opomin, – ukor razrednika, – ukor oddelčnega učiteljskega zbora, – ukor učiteljskega zbora, – pogojna izključitev, – izključitev.

12. Vzgojno delovanje – preventivni in kurativni vidik • Preventivni vidik – kaj lahko storimo, da do kršitev ne pride: • Dobra priprava učitelja na pouk. • Skrb za dobro klimo in spoštljive odnose. • Varovanje šolskega prostora pred vrstniškim ustrahovanjem oz. bulyingom, zlorabo drog, krajami itn. • Prosocialne aktivnosti v okviru šolske skupnosti, razrednih ur, projektnih tednov, učnih vsebin pri rednem pouku.

13. Potencialni vzgojni učinki izbranih kurativnih in preventivnih ukrepov • Vsak vzgojni ukrep izhaja iz odgovorov na vprašanja: • Je prekršek posledica zavestne odločitve ali prisile socialnih in psiholoških determinant? • Avtonomija storilca ali ocena o storilcu kot žrtvi okoliščin. • Je kazenska sankcija pravična/upravičena? • Retributivna in restorativna teorija pravičnosti ali sankcija kot oblika tretmajske/terapevtske pomoči? • S čim posamezne vrste kazni vplivajo na spremembo osebnostne naravnanosti storilca prekrška?

14. Vzgojni ukrep med retributivno in restorativno pravičnostjo • Kdaj je povračilo (retributivna kazen) upravičeno: • Ko ocenimo, da bi storilec lahko ravnal ustrezno (se je torej zavedal posledic svojega dejanja). • Ko izbrana kazen ne prizadene osnovnega dostojanstva kaznovane osebe. • Zakaj ima lahko povračilo (retribucija) vzgojno vrednost: • Ker s kaznovanjem izpostavimo, da na dijaka gledamo kot na odgovorno osebo in s tem lahko krepimo njegovo resnično odgovornost. • Ker je nagrajevanje in kaznovanje ena osnovnih oblik učenja v otroškem in mladostniškem obdobju.

15. Kdaj je zahteva po popravi napake (restorativna “kazen”) upravičena: • Ko ocenimo, da bi s tem bolj koristili žrtvi in tudi storilcu (ki se šele uči ustreznega odločanja ob zavedanju posledic svojega dejanja). • Ko predlagana poprava dejanja ni izsiljena. • Zakaj ima lahko poprava napake vzgojno vrednost: • Ker so s tem bolj zadovoljene potrebe žrtve, storilcu pa pripisujemo zmožnost za samostojno popravo dejanja. • Ker se ob popravi napake krepi vrsta prosocialnih in moralnih občutkov in spretnosti (empatija do doživljanja žrtve, zmožnost poslušanja in dogovarjanja, iskanje načinov za konstruktivno reševanje konfliktov, zadovoljstvo ob storjenem prosocialnem dejanju…).

16. Formalni ukrepi (vzgojni ukrep) • Ker s kaznovanjem izpostavimo, da na dijaka gledamo kot na odgovorno osebo in s tem lahko krepimo njegovo resnično odgovornost. • Ker je nagrajevanje in kaznovanje ena osnovnih oblik učenja v otroškem in mladostniškem obdobju. • POGOJ ZA POZITIVNI VZGOJNI UČINEK: • Pravičnost dodeljenega ukrepa in verodostojnost učitelja. • Ustrezna obrazložitev utemeljenosti vzgojnega ukrepa, ki ni zgolj formalno-administrativna. • Pomen Strikovega modela etičnih kriterijev za utemeljevanje nedopustnosti določenega ravnanja.

17. Etična načela za utemeljevanje vzgojnega ukrepa (Strike in Levinas) • Načelo največjega dobrega (utilitarizem) • Načelo zlatega pravila etike (etika pravičnosti) • Načelo razvoja/ohranjanja smiselnega odnosa (etika skrbi) • Načelo zavarovanja skupnosti (komunitarijanska etika) • Načelo zaščite osebne rasti karakterja (etika vrlin) ***** • Načelo enakega spoštovanja (etika obličja)

18. Svetovalni pogovor: • svetovana oseba ozavesti izvore lastnih frustracij in konfliktnega vedenja, • krepi pozitivno samopodobo, • razvija socialne veščine in s tem osnovo za bolj primerne strategije reševanja konfliktov. • POGOJ ZA POZITIVNI VZGOJNI UČINEK: • svetovalni delavec naj uporablja jezik sprejemanja, • aktivno poslušanje, • jaz-sporočila (Gordon).

19. Poravnava s pomočjo mediacije: • storilec mora poslušati zgodbo žrtve, • v njem se prebudi emocionalni distres kot osnova prosocialne motivacije (sočutje, empatična krivda), • skupaj z žrtvijo išče način, kako povrniti nastalo škodo. • POGOJ ZA POZITIVNI VZGOJNI UČINEK: • prostovoljnost udeležbe, • mediacija je del celovitega vzgojnega koncepta in jo podpirajo vsi strokovni delavci na šoli.

20. Pozitivni vzgojni učinki (transformativni vidik) mediacije: • opolnomočenje oseb, vpletenih v reševanje konflikta, • premik k pripoznanju, • aktivno poslušanje, • empatično potopitev v položaj druge osebe, • vznik notranje prosocialne motivacije - motivacijskega premika, • zmožnost pogleda na situacijo z vidika različnih udeležencev – torej preseganje egocentričnega pogleda, • skupno iskanje primernih dejanj, s katerimi lahko popravimo nastalo škodo oziroma odpravimo stisko in zadovoljstvo ob storjenem prosocialnem dejanju. • Zato je vrstniška mediacija tudi PREVENTIVNI VZGOJNI UKREP, saj z aktivnim razvojem prosocialnih zmožnosti preprečuje nastajanje težjih konfliktov v institucionalnem okolju.

21. Poprava škodljivih posledic ravnanja s pomočjo restitucije • Podobno kot v mediaciji prizadeti osebi povzročitelj povrne škodo, s tem pa dobi možnost za krepitev svoje osebnosti. • POGOJ ZA POZITIVNI VZGOJNI UČINEK: • prostovoljnost udeležbe, • v šolski situaciji se običajno pojavi učitelj kot arbiter med storilcem in žrtvijo, ki določi ali vsaj potrdi ustreznost povračilnega dejanja v obliki izbranega »dobrega dela«, • ob tem storilec lahko razmisli o neprimernosti svojega početja (prepoznavanje perspektive drugega/žrtve in učenje socialnih veščin – kako žrtvi poravnati škodo), izgublja pa se pomemben element opolnomočenja storilca.

22. Varovanje dijakov pred različnimi nevarnostmi in tveganji: • z nadzorom šolskega prostora preprečujemo priložnosti za odklonsko vedenje (negativna preventiva) in ustvarjamo občutek varnosti, • zagotovimo sistem hitrega sporočanja o konfliktih, • pozitivna preventiva kot (ideološki) zagovor ustreznih vzorcev reševanja konfliktov (tematske razprave o prepoznavanju nasilja, odvisnosti itn.). • POGOJ ZA POZITIVNI VZGOJNI UČINEK: • pretiran nadzor lahko poslabša klimo odnosov, • zavedanje, da zaščita pred negativnimi izbirami ustvarja “umetno okolje”, ni priložnosti za učenje iz konfliktnih dogodkov.

23. Premestitev v drug oddelek: • zavaruje posameznika pred negativnimi socialnimi vplivi v primarnem okolju, • deluje kot retributivna kazen (zastraševanje oz. individualna pervencija). • POGOJ ZA POZITIVNI VZGOJNI UČINEK: • strinjanje s premestitvijo v novem okolju, • pomoč pri zagotavljanju vzpostavitve pozitivne socialne mreže (vrstniki, starši, svetovalna služba, učitelji, zunanje strokovne institucije) (Wrap Arround – Skiba).

24. (Pogojna) izključitev: • zadnja priložnost, • s sistemom vzgojnih ukrepov mislimo resno (najvišja kazen “barva” dojemanje pomena sankcij v celoti), • pogoje je smiselno jasno opredeliti s pedagoško pogodbo in nadzorovati njihovo izvrševanje. • POGOJ ZA POZITIVNI VZGOJNI UČINEK: • z izvršitvijo najhujšega ukrepa kljub Mofas financiranju mislimo resno.

25. Odpravljanje socialnih okoliščin družbene nepravičnosti • Odpravljanje strukturnega nasilja: • negativen vpliv neugodnih socialnih razmer, • različne obravnave spolov, • in drugačnih kulturnih navad na sprejemanje in šolski uspeh. • Zagotavljanje varne, vključujoče - inkluzivne skupnosti (občutek ontološke varnosti). • Šola kot “tretji prostor” – ki zagotavlja neovirano soočenje javne in zasebne sfere.

26. Sklep • Doslednost vzgojnega ukrepanja zahteva širši nabor pedagoških ukrepov. • Ukrepi se razlikujejo po utemeljitvi (legitimnosti) in pričakovanih vzgojnih učinkih. • Ko jih izbiramo, imamo v mislih tudi stopnjo avtonomnosti kršilca pravila.

27. Te tri elemente (ocena avtonomnosti, legitimnost ukrepa, pričakovani vzgojni učinki) mora učitelj poznati – še posebej argument legitimnosti uporabi pri utemeljitvi ukrepa pred dijakom. • Razvrščeni so na kontinuumu disciplinskih dejavnosti od preventivnih preko podpornih h kurativnim ukrepom. • Uspeh izrečenih ukrepov je povezan z njihovo pravilno umeščenostjo v vzgojni koncept šole, kjer načrtujemo tudi vzgojne aktivnosti za razvoj pozitivne klime in spoštljivih medsebojnih odnosov itn. – t. i. prosocialne dejavnosti.

28. Spretnost reševanja konfliktov in druge socialne veščine danes veljajo za splošne sporazumevalne kompetence na različnih poklicnih področjih, zato z uspešnim reševanjem konfliktov hkrati dosegamo pomembne cilje poklicne socializacije. • S tem se nam razkrije pomen teze o konfliktu kot idealni učni situaciji.

29. Tisto, kar dela uporabo sankcije v šolskem okolju strokovno ustrezno in jo loči od uporabe v okolju administrativno-upravnega ali kazensko-pravnega postopka, pa je nedvomno njena pedagoška vrednost ne glede na to, ali gre za formalni ali za alternativni vzgojni ukrep. Kroflič – zaključna misel uvodnega poglavja monografije