OCENA STANJA IZGORELOSTI MED NOVINARJI

1. OCENA STANJA IZGORELOSTI MED NOVINARJI

2. čilost utrujenost preutrujenost izčrpanost 1. stopnja izgorevanja ujetost 2. stopnja izgorevanja izgorelost3. stopnja- izgorelost in adrenalna izgorelost OD UTRUJENOSTI DO ADRENALNE IZGORELOSTI

3. SIMPTOMI IZGOREVANJA IN IZGORELOSTI • 1.stopnja izgorevanja - IZČRPANOST: občutek kronične utrujenosti, deloholizem • 2.stopnja izgorevanja - UJETOST: občutek ujetosti v način življenja, dela in odnose, preizčrpanost, panični napadi • stopnja: ADRENALNA IZGORELOST, skoraj popolna izguba energije, velik psihofizični in nevrološki zlom (disfunkcija HHS osi)

4. ADRENALNAIZGORELOST – HHS os Funkcionalna blokada HHS osi zmanjšano izločanje kortizola

5. VZROKI ZA NASTANEK IZGORELOSTI • ZUNANJI • družbenoekonomske okoliščine • psihološke okoliščine na delovnem mestu • psihološke okoliščine v zasebnem življenju • NOTRANJI • osebnostne značilnosti • vrednote VZGOJA NEZADOVOLJENOST TEMELJNIH POTREB

6. OSEBNOSTNE ZNAČILNOSTIki povečujejo tveganje za izgorevanje Visoka vrednost ČUSTVENE LABILNOSTI in nizka vrednostEKSTRAVERTNOSTI, med lastnostmi znotraj posameznih kategorij pa še visoke vrednosti: • čustvena ranljivost • negativnost, sovražnost • estetski čut • učinkovitost, kompetentnost • samodisciplina • samokritičnost NIZKE OSEBNE VREDNOTEki povečujejo tveganje za izgorevanje • čutne • statusne • patriotske • tradicionalne • aktualizacijske • hedonske • potenčne • dionizične

7. REZULTATI Anketo je izpolnilo 79 novinarjev, od tega: • 42 vse vprašalnike, • 35 pa samo prvi in drugi vprašalnik. Med njimi je bilo 25 moških in 54 žensk. Največ anketirancev je bilo starih od 20 do 40 let(75%). 13 anketiranih je navedlo, da so na vodilnih delovnih mestih. Uporabili smo 5 vprašalnikov: • Vprašalnik SAI (sindrom adrenalne izgorelosti) • Vprašalnik zadovoljenosti potreb • Vprašalnik Velikih pet (osebne značilnosti) • Vprašalnik življenjskega zadovoljstva • Vprašalnik MLV (Muskova lestvica vrednot)

8. VPRAŠALNIK SAI Vprašalnik Sindroma kronične utrujenostmeri stanja od izčrpanostinaprej, tako da negativen rezultat na tem vprašalniku ne pomeni, da oseba ni utrujena, temveč, da pri njej ni opaziti znakov patološke utrujenosti. Rezultate interpretiramo na naslednji način: 0 – ni znakov izgorevanja 0,01- 0,2 – znaki preutrujenosti 0,2 – 0,4 - mejno stanje med preutrujenostjo in prvo stopnjo izgorevanja 0,41 – 0,9 – 1. stopnja izgorevanja – izčrpanost 0,91 – 1,1 – mejno stanje med 1. In 2. stopnjo izgorevanja 1,11 – 1,9 – 2. stopnja izgorevanja – ujetost 1,91 – 2,1 – mejno stanje med 2. in 3. stopnjo izgorelosti 2,11 – 3 – izgorelosti n adrenalna izgorelost Zaradi zanikanja slabega počutja, ki je značilno za prvo stopnjo izgorevanja (izčrpanost), je pogosto meja med preutrujenostjo in izčrpanostjo (1. stopnja) zabrisana, tako da je potrebno tudi mejne rezultate obravnavati kot opozorilo za izgorevanje.

9. VPRAŠALNIK SAI Povprečna stopnja izgorelosti(Vprašalnik SAI) znaša0, 73,kar se uvršča v 1. Stopnjo izgorelosti – IZČRPANOST.Novinarji na vodilnih delovnih mestih so izkazali precej višjo stopnjo izgorelosti:0,87. Po spolu in starosti med novinarji ni razlik v stopnji izgorelosti. 36 oseb (13 M, 23 Ž) ne kaže znakov izgorelosti 31 oseb (8 M, 23 Ž) kaže znake 1. stopnje - IZČRPANOSTI 9 oseb (3 M, 6 Ž) kaže znake 2. stopnje - UJETOSTI 3 osebe (1 M, 2 Ž) kaže znake 3. stopnje – IZGORELOSTI, ena med njimi kaže znake adrenalnega zloma! Povprečna stopnja izgorelosti v celotni populaciji(818 oseb) znaša 0,82. Novinarji spadajo v 2. razred ogroženosti (POVPREČNA OGROŽENOST).

10. PRIMERJAVA STOPNJE IZGORELOSTI MED POKLICNIMI SKUPINAMI (* premajhno število anketirancev, da bi bil podatek zanesljiv)

11. ZADOVOLJENOST TEMELJNIH POTREB Ocena zadovoljenosti potreb novinarjev je malo višja od tiste pri povprečni populaciji, zato je tudi stopnja izgorelosti malo nižja, saj sta med seboj močno povezani.

12. B5 – OSEBNOSTNE LASTNOSTI Novinarji izkazujejo večjo čustveno stabilnost in višjo ekstravertnost kot povprečna populacija. Ker sta ti dve lastnosti povezani z izgorevanjem (nevroticizem premo sorazmerno, ekstravertnost obratno sorazmerno), je spet razumljiva malo nižja stopnja izgorelosti med novinarji.

13. PRIMERJAVA TVEGANIH OSEBNOSTNIH LASTNOSTI Del osebnostnih lastnosti, ki predstavljajo tveganje za izgorelost, je pri novinarjih nižji od povprečja (tiste, ki so del čustvene ranljivosti – samokritičnost, čustvena ranljivost, sovražnost), medtem ko so poteze, ki se uvrščajo v vestnost (učinkovitost, samodisciplina) nižje od povprečja, vendar so te razlike majhne (pod 0,5 Z-vrednosti), tako ne predstavljajo bistveno večjega tveganja kot pri povprečni populaciji.

14. PRIMERJAVA OSEBNOSTNIH ZNAČILNOSTI MED NOVINARJI Z ZNAKI IZGORELOSTI IN BREZ NJIH Novinarji, ki ne kažejo znakov izgorelosti, so bolj čustveno stabilni, bolj ekstravertni in bolj vestni (statistično pomembne razlike), pa tudi bolj odprti in prijetni.

15. ZADOVOLJSTVO Z ŽIVLJENJEM • Povprečje novinarji 22,78 • Povprečje vsa populacija 18,20 Visoka stopnja zadovoljstva z življenjem se ujema z dobro zadovoljenostjo temeljnih potreb in nižjo stopnjo izgorelosti.

16. MLV - VREDNOTE Graf 1: povprečje vrednot novinarjev glede na celotno populacijo (vrednost = 0) Graf 2: razmerje med apolonskimi in dionizičnimi vrednotami.

17. VREDNOTE – TVEGANJE PREDSTAVLJAJO NIZKE VREDNOTE 1 čutne 2 statusne 3 patriotske 4 tradicionalne 5 aktualizacijske 6 hedonske 7 potenčne 8 dionizične Vse vrednote, ki predstavljajo tveganje, so malo nadpovprečno visoke. Ker tveganje predstavljajo NIZKE VREDNOTE, vrednote novinarjev glede na celotno populacijo (vrednosti = 0 ) ne predstavljajo tveganja. Prav tako ne predstavlja tveganja razmerje med apolonskimi in dionizičnimi vrednotami.

18. ZAKLJUČEK • Za novinarje, ki so odgovorili na vprašalnike, lahko povzamemo, da je njihova povprečna stopnja izgorelosti nekoliko nižja kot pri povprečni populacije, kar jih uvršča v 2. razred ogroženosti (poprečna ogroženost). Polovica anketiranih novinarjev ni kazala znakov izgorelosti, eden od njih pa je kazal znake adrenalnega zloma. • Rezultati za osebnostne značilnosti, ki predstavljajo tveganje za izgorelost (čustvena labilnost, ekstravertnost), so pri novinarjih ugodnejši kot pri povprečni populaciji. Prav tako pri novinarjih nismo opazili osebnih vrednost, ki bi predstavljale večje tveganje.Primerjava med novinarji, ki ne kažejo znakov izgorelosti in tistimi, ki jih, pa je pokazala, da imajo tisti, ki kažejo znake izgorelosti več tveganih značilnosti. • Iz tega lahko sklepamo, da so te osebnostne značilnosti najbrž v večji meri vzrok za razlike v izgorelosti med novinarji kot pa same delovne okoliščine. Zaključimo lahko torej, da okoliščine dela pri novinarjih ne predstavljajo večjega tveganja za izgorelost kot pri povprečni populaciji. To kažeta tudi nadpovprečna zadovoljenost temeljnih potreb in višje zadovoljstvo z življenjem. • To nikakor ne pomeni, da so okoliščine dela za novinarje ugodne, saj jih POLOVICA KAŽE NEKATERE ZNAKE IZGORELOSTI, podobno kot v povprečni populaciji. To pomeni, da bi bilo mogoče z izboljševanjem le-teh povečati učinkovitost z manj tveganja za zdravje.