1 / 107

Pojem in mesto

Pojem in mesto. MGP. Namen tega poglavja je:. S poznati pojem MGP glede na vire O dgovoriti na vprašanje ali se MGP upravičeno smatra za samostojno pravno vejo, ali pa je samo mozaik sestavljen iz delov drugih pravnih področij? Opredelitev mesta MGP glede na najbolj sorodna pravna področja.

elani
Télécharger la présentation

Pojem in mesto

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. Pojem in mesto MGP

  2. Namen tega poglavja je: • Spoznati pojem MGP glede na vire • Odgovoriti na vprašanje ali se MGP upravičeno smatra za samostojno pravno vejo, ali pa je samo mozaik sestavljen iz delov drugih pravnih področij? • Opredelitev mesta MGP glede na najbolj sorodna pravna področja

  3. Primer: • Ste pravnik/pravnica v gospodarski družbi Rast d.d. s sedežem v Mariboru in dobite nalogo, da pripravite poročilo o pravnih vidikih ustanovitve hčerinske družbe v Nemčiji. • Naredite selekcijo: • Pravnih področij, ki so relevantna • Pravnih virov, ki jih boste za vaš poročilo potrebovali

  4. Pravna področja • … • … • … • … • … • …

  5. Pravni viri • … • … • … • … • … • …

  6. Zakaj posebna pravna veja? • Logično in funkcionalno povezana celota (funkcionalni pristop). • MGP obravnava posamezna vprašanja iz sebi svojstvenega zornega kota (globalno).

  7. Katerim pravnim vejam je MGP najbližje (predmet urejanja, viri, načela)? • Mednarodno javno pravo • Mednarodno zasebno in poenoteno pravo • Notranje pravo držav

  8. MGP in MJP - subjekti • Subjekti MJP • Države • Mednarodne organizacije (medvladne) • Subjekti MGP • Države • Mednarodne organizacije • medvladne • nevladne • Gospodarski subjekti (podjetja) • Javna (državna) • Zasebna

  9. MGP in MJP – predmet urejanja • MJP - Odnosi med subjekti MJP • Politični • Diplomatski • Ekonomski (gospodarski) • MGP - Odnosi med subjekti MGP • Gospodarski

  10. MGP in MJP - viri • Viri MJP: Konvencije, običajno pravo načela • Viri MGP: Konvencije Običajno pravo Nadnacionalno pravo Nacionalno pravo Avtonomni viri

  11. Bistvene razlike med MGP in MJP: • Predmet urejanja • Prog subjektov • Viri

  12. MGP in MJP • V tistem delu, ki se nanaša na urejanje ekonomskih odnosov med subjekti MJP se MGP lahko šteje za del MJP. • Pravna pravila MJP pogosto ustanavljajo okvire za MGP, oziroma za mednarodne ekonomske odnose. • Sami mednarodni gospodarski odnosi se praviloma odvijajo na mikro-nivoju, med posameznimi gospodarskimi subjekti v različnih državah. • Avtonomni viri MGP

  13. MGP in MZP (+ poenoteno pravo) • Kaj je MZP? • Ali je MZP res za mednarodno pravo? • Kolizijsko pravo • ‘Conflict of laws’

  14. Temeljna vprašanja MZP • V kateri državi je forum, ki pristojen za reševanje spora? • Katero materialno pravo naj uporabi? • Ali se odločba, ki jo je izdal forum v eni državi, lahko prizna in izvrši v neki drugi državi?

  15. Iz perspektive nacionalnih pravnih redov – zakaj? • MZP je v prvi vrsti nacionalno pravo • Vprašanja, na katera mora odgovoriti forum, ki se nahaja v neki nacionalni državi

  16. S stališča SLO prava: • (1) Ali je za spor pristojno sodišče v Sloveniji, kakšno tuje sodišče ali morda arbitraža? • (2) Ali naj slovensko sodišče uporabi slovensko ali tuje materialno pravo? • (3) Ali se tuja sodna odločba v Sloveniji lahko prizna in izvrši?

  17. Viri SLO - MZP • ZMPP 1999 • Uredba ES 44/2001 (“Bruseljska konvencija”) • Rimska konvencija ES 1980 (posredno) • Uredba “Rim I” • http://europa.eu.int/eur-lex/lex/LexUriServ/site/en/com/2005/com2005_0650en01.pdf

  18. Pristojnost - odgovori niso popolni – zakaj? • Samo ali je ali ni pristojno slovensko sodišče. • Ne more ‘naprtiti’ zadeve nekemu tujemu sodišču; Tuje sodišče bo pristojno le, če to določa njegov domači zakon • Če slovensko sodišče ni pristojno, slovenski MZP nič ne koristi • Tudi če so izpolnjeni formalni pogoji za pristojnost SLO sodišča, ni nujno da je res pristojno.

  19. Najprej pristojnost !!!! • Samo ČE je sodišče ugotovilo da je pristojno, pride na vrsto naslednje temeljno vprašanje mednarodnega zasebnega prava, to je vprašanje uporabe prava. •  Če pristojnost ni podana, potem je vprašanje uporabe prava brezpredmetno!!!

  20. Uporaba materialnega prava • Sodišče ‘išče’ samo materialno pravo, za postopek bo slovensko sodišče vedno uporabilo izključno slovenski zakon. • Ureja slovenski ZMZPP. • Ne določa samo ali naj se uporabi SLO pravo ali ne. • Čenapotuje na uporabo tujega prava, tudi določa kriterije, na podlagi katerih se lahko ugotovi, katero tuje pravo je to.

  21. Primer • Prodaja 1000 kartonov škotskega whisky-ja: • P (VB) K (SLO) • Kupec noče plačati celotne kupnine • Prodajalec hoče tožiti

  22. Kje vložiti tožbo? • Kje je pristojno sodišče? (arbitraža?) • Pogosto možnost izbire • Domače sodišče toženca • Domače sodišče tožnika • Kateri faktorjivplivajo na izbiro?

  23. Tožba v SLO – problemi: • Nezaupanje v tuji pravni red • Možnost pristranskosti domačega sodišča in/ali pravnega reda toženca • Višjiodvetniški stroški

  24. Tožba je vložena v SLO • Kaj sodišče najprej ugotavlja? • Na podlagi česa? • Kaj pa če bi bila tožba vložena v VB?

  25. Denimo, da je sodišče pristojno: • Kaj se ugotavlja sedaj? • Na podlagi česa? • Kaj pa če bi bila tožba vložena v VB? • Do vprašanje priznanja in izvršitve tuje sodne odločbe, v tem primeru sploh ne pride.

  26. Razmerje med vprašanji • Prvi dve vprašanji sta logično med seboj povezani • Postavljata se vedno, ko je nek forum soočen z mednarodnim primerom • Na obe vprašanji mora najti odgovor, še preden začne reševati primer • Tretje vprašanje je povsem drugačno. Zastavi se šele, ko je nek tuj forum že odgovoril na prvi dve vprašanji in tudi že pravnomočno rešil spor.

  27. Priznanje in izvršitev po SLO pravu: • Pogoje in postopek priznanja in izvršitve ureja ZMZPP v čl. 94-111 • Države niso naklonjene hitremu priznanju • bilateralne konvencije razmeroma redke • Uredba ES 44/2001

  28. Pristojnost • avtonomija (sodišče ali arbitraža) • forum rei (sedež/prebivališče toženca) • sedež/prebivališče tožnika • forum arresti (kraj, kjer je bil uveden nek začasni sodni ukrep)

  29. Uporaba materialnega prava • Avtonomija • Pravilo najtesnejše povezave (karakteristična spolnitev) • Kraj spolnitve • Kraj sklenitve

  30. Poenoteno pravo • Zakaj? • Na dveh nivojih • Poenotenje konfliktnega prava • Uredba 44/2001 • Rimska konvencija o pravu, ki naj se uporabi za pogodbene obveznosti iz leta 1980. • Poenotenje materialnega prava - bolje • DK 1980

  31. Razlike med MGP in MZP: • MGP ureja le en segment razmerij z mednarodnim elementom: mednarodni promet blaga in storitev. • Predmet urejanja MZP precej širši (osebno pravo, obligacijsko pravo, stvarno pravo itd.). • Mednarodno zasebno pravo je ‘klinična’ pravna veja. • Bistvo mednarodnega gospodarskega prava pa je, da se poskuša problemom vnaprej izogniti. Kako?

  32. Mednarodna gospodarska ureditev

  33. Vsebina: • Ideja svobodne trgovine • zgodovinskim razvojem • ekonomski temelji • tokovi v svetovnem gospodarstvu v 20. stol. • moderni trendi v svetovnem gospodarstvu • diskusija o novi mednarodni ekonomski ureditvi

  34. Kateri so trendi v mednarodnem gospodarstvu? • Globalizacija • Mednarodna delitev dela • Gospodarsko povezovanje • Odpravljanje ovir za trgovino • Migracije delovne sile in kapitala

  35. Vodilna načela mednarodne gospodarske ureditve • Liberalizacija • Čimvečja proizvodnja in menjava • Konec 18. in druga polovica 19. stol. • Adam Smith, David Ricardo in John Stuart Mill.

  36. Zgodovinski razvoj

  37. Konec srednjega veka • Denarna menjava • Odkritje in eksploatacija Amerike, • Ekspanzija mest, • potreba držav po močnejši vojski

  38. Merkantilizem 16. – 17. Stol • Stremljenje po bogastvu • Cilj: čimbolj polna državna blagajna • čim večji presežek v zunanjetrgovinski menjavi • presežek se je odražal v zlatu in drugih žlahtnih kovinah. • E, I, VB, NL

  39. Močna državna intervencija: • Omejitve ali prepoved uvoza, • Zelo visoke carine in druge dajatve na dovoljeni uvoz • Omejitve pri izvozu žlahtnih kovin in • Izvozne subvencije

  40. Adam Smith (The Wealth of Nations, 1776): • Sama akumulacija žlahtnih kovin ni smiselna; • Zlato in srebro sta dobrini kot vsaka druga, • Njuna vrednost je stvar dogovora med prodajalci in kupci. • Samo kopičenje ne prinaša povečanega standarda. • Pravo bogastvo neke države je njena produktivna sposobnost in • sposobnost, da se na osnovi produkcije ustvari dobiček.

  41. Začetki svobodne trgovine • Konec 18. in v začetku 19. stoletja. • Adam Smith - absolute advantage • David Ricardo - comparative advantage

  42. Teorija o absolutni prednosti (Smith) • Z menjavo se obogati • Specializacija proizvodnje • Primeri: • Banane in stroji • VB (tekstil) in Portugalska (vino)

  43. Teorija o relativni prednosti (Ricardo) • David Ricardo: The Principles of Political Economy (1817) • Tudi če ni absolutne prednosti se pogosto izplača trgovati • Primeri: • Odvetnik in tajnica • VB (tekstil) in Portugalska (vino)

  44. 1. Polovica 19. stol. v VB: • Zahteve po liberalizaciji zunanje trgovine • Monopol v trgovini s tekstilom in izdelki težke industrije • Veliko trgovsko ladjevje

  45. 2. Polovica 19. stol v VB: • 1846 ukinitev Corn Laws v VB, • 1860 sporazum o prosti trgovini VB- F • 1862 sporazum o prosti trgovini VB- Nemška carinska unija (Zollverein). • Tudi z drugimi državami • MFN (Most Favoured Nation)- klavzula • Vrhunec v letih 1850 do 1885.

  46. Protekcionizem (D, ZDA) • 1834 Nemška carinska unija (Zollverein) • 1871 politična združitev • 1879 Bismarck - stroga protekcionistična zakonodajo

  47. Nadaljnji razvoj protekcionizma • Prva svetovna vojna • Zaščitita mladih industrij v novih državah • Povečevanje deleža državnega sektorja • Velika ekonomska kriza • V ZDA leta 1930 Smoot-Hawleyev carinski zakon: povprečno 60% carine • 1934 Reciprocal Trade Agreements Act (omilitev) • Druga svetovna vojna …

  48. Po 2. sv. vojni: • Bretton Woods 1944 • MDS • Svetovna banka • Plani o Mednarodni trgovinski organizaciji • GATT 1947, • Havanska deklaracija 1948 • Regionalne ekonomske integracije • ESPJ 1952 • EGS, ESJE 1957 • GATT → STO 1995

  49. 2. Polovica 20. stol: • Ponovno uveljavljanje ideje proste trgovine • GATT 23 → 140+ • Ustanovitev STO • Prenos tržno-gospodarskih idej iz nacionalnih okvirov na mednarodni nivo • Širitve EU/ES

  50. Pogoji za uspešno mednarodno trgovanje: • Visoka stopnja zasebne avtonomije • Svobodna konkurenca • Varstvo lastnine in intelektualne lastnine • zagotavljanje izvrševanja obveznosti iz mednarodnih pogodb. • Pravna varnost pri mednarodnih transakcijah

More Related