1 / 18

CEREBELARNE MOTNJE IN SPINOCEREBELARNA ATAKSIJA

CEREBELARNE MOTNJE IN SPINOCEREBELARNA ATAKSIJA. Gorazd Bernard Stokin Majda Zaletel KOORDINATOR: prof.dr.Janez Zidar,dr.med. DEFINICIJA. Funkcija malih možganov- uravnavanje gibov Pri disfunkciji: Ataksija Dismetrija Disdiadohokineza

jerrick
Télécharger la présentation

CEREBELARNE MOTNJE IN SPINOCEREBELARNA ATAKSIJA

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. CEREBELARNE MOTNJE IN SPINOCEREBELARNA ATAKSIJA Gorazd Bernard Stokin Majda Zaletel KOORDINATOR: prof.dr.Janez Zidar,dr.med.

  2. DEFINICIJA Funkcija malih možganov- uravnavanje gibov Pri disfunkciji: • Ataksija • Dismetrija • Disdiadohokineza • Intencijski tremor, hipotonija, skandirajoča dizartrija, nistagmus, očesna dismetrija

  3. KLASIFIKACIJA BOLEZNI CEREBELUMA • Podedovane • Pridobljene ali sporadične

  4. PODEDOVANE ATAKSIJE • Avtosomsko dominantne spinocerebelarne ataksije • Epizodične ataksije • Avtosomsko recesivne podedovane ataksije

  5. AVTOSOMSKO DOMINANTNE SPINOCEREBELARNE ATAKSIJE • Tip 1, tip 2, tip 3, tip 4, tip 5, tip 6, tip 7, tip 8, tip 10, tip 11,tip 12, tip 13, tip 14, tip 15, tip 16, tip 17, tip 19, tip 21, DRPLA – dentato -rubro-palido-Luysova atrofija

  6. EPIZODIČNE ATAKSIJE • EA tip 1 • EA tip 2

  7. AVTOSOMSKO RECESIVNE PODEDOVANE ATAKSIJE 1 • Friedreichova ataksija • Ataksija – teleangiektazija • Ataksija z izoliranim pomanjkanjem vit. E • Abetalipoproteinemija • Cerebelarna ataksija z zgodnjim začetkom in ohranjenimi refleksi • Progresivna mioklonična ataksija (PMA) in progresivna mioklonična epilepsija (PME)

  8. AVTOSOMSKO RECESIVNE PODEDOVANE ATAKSIJE 2 • Xeroderma pigmentosum in sindrom Cockayne • Marinesco – Sjogren sindrom • Ataksija z hipogonadizmom • Spinocerebelarna ataksija z začetkom v dojenčkovi dobi • Refsum–ova bolezen • Wilsonova bolezen • na kromosom X- vezane spinocerebelarne ataksije

  9. SPORADIČNE ATAKSIJE • - MS • tumorji (primarni, metastaze) • infarkti • malformacije (Arnold-Chiari, Dandy-Walker) • cervikalna spondiloza • paraneoplastični sindromi • zastrupitev z alkoholom • pomankanje vitamina E • zastrupitev z težkimi kovinami (Me, Pb) • MSA-C • psihogene oblike • mitohondrijopatije • infekcijske ali post-infekcijske bolezni (rombencefalitis, CJB) • levkodistrofije • avtoimune bolezni (nevroBehcet, Miller-Fischer var. Guillan-Barreja)

  10. EPIDEMIOLOGIJA SPINOCEREBELARNIH ATAKSIJ (SCA) prevalenca avtosomnih dominantnih dednih SCA 1-5/100,000 - na Azurih SCA3/MJD 1/4,000 - 20-40% SCA brez znanega genetskega substrata - v ZDA: SCA3/MJD 20.8% SCA2 15.2% SCA6 15.2% SCA1 5.6% SCA7 4.5% Prevalenca avtosomnih recesivnih dednih SCA - Friedrichova ataksija 2/100,000 - ataksija-teleangiektazija 1/100,000

  11. ataksija trupa/udov ataksija trupa/udov ataksija trupa/udov ataksija trupa/udov ataksija trupa/udov KLINIČNA SLIKA NAJBOLJ POGOSTIH AVTOSOMNIH DOMINANTNIH SCA kromozom, gen, CAG starost pričetka osnovni znaki/simptomi pozni/značilni znaki/simptomi ch14 ataksin-3 12-40 (>56) periferna nevropatija, okvara ekstrapiramide, oftalmoplegija ataksija trupa/udov (SRT, ST, PT, PaT) SCA3/MJD SCA2 SCA6 SCA1 SCA7 30-40 ch12 ataksin-2 14-31 (>34) ataksija trupa/udov, dizartrija, sakadi, oftalmoplegija demenca, okvara ekstrapiramide 30-40 okvara propriocepcije, okvara ekstrapiramide, oftalmoplegija ch19 a1A VGCaCh 4-20 (>21) ataksija trupa/udov, dizartrija 30-70 ch6 ataksin-1 19-36 (>42) okvara piramide, periferna nevropatija, oftalmoplegija (pozno) ataksija trupa/udov, dizartrija, nistagmus 30-40 ch3 ataksin-7 4-35 (>37) okvara piramide kot ekstrapiramide, oftalmoplegija ataksija trupa/udov, makulopatija, atrof. papile, retinopatija 2-40

  12. KLINIČNA SLIKA EPIZODIČNIH ATAKSIJ • epizodična SCA tip 1 (EA-1): družinsko epizodično ataksijo z interiktalno miokimijo • - mutacija VGCaCh (ch12) • - pozno otroštvo ali obdobje adolescence • nekaj sekund do minut trajajoči napadi ataksije in dizartrije, miokimija je • periorbitalna, perioralna ali v prstih • sprožilna dejavnika sta fizična aktivnost in strah/presenečenje • acetazolamid blaži napade, fenitoin prekine miokimijo • epizodična SCA tip 2 (EA-2): družinsko epizodično ataksijo z interiktalnim nistagmusom • - mutacija VGCaCh (ch19), kot SCA6 in družinska hemiplegična migrena • - pozno otroštvo ali obdobje adolescence • nekaj minut do dni trajajoči napadi ataksije, dizartrije, slabosti, vertiga, diplopije, • in oskilopsije (pogosto tudi glavobol migrenskega tipa) • sprožilna dejavnika sta fizična aktivnost in stres • acetazolamid blaži napade

  13. KLINIČNA SLIKA AVTOSOMNE RECESIVNE ATAKSIJE Friedreichova ataksija (FA): - > GAA v frataksinu (ch9), normalno 6-36, pri FA >90 (do 1300) - pred 25 letom (4-60) - ataksija trupa/udov, dizartrija, arefleksija, izguba proprioceptivne senzibilnosti - senzorična izguba sluha, atrofija optičnih živcev, kifoskoljoza, kardiomegalija • Zgodba o Andreju • - pri 6 letih ga prične zanašati • - uspešno opravi osnovno in srednjo šolo • uspešno opravi vse izpite na fakulteti v Kranju (informatika) vendar se za diplomsko • nalogo ne odloči (atrijska fibrilacija, na vozičku) • nekaj časa zaposlen nato upokojen Andrej: “najhuje je to, da ne morem delati vsakdanjih reči kot ostali”

  14. KLINIČNE ZNAČILNOSTI FRIEDREICHOVE ATAKSIJE dizartrija ataksija arefleksija Hvala Andrej in Pinki!!!

  15. KLINIČNA SLIKA SPORADIČNIH ATAKSIJ MS, tumorji (primarni, metastaze), infarkti, malformacije (Arnold- Chiari, Dandy-Walker), cervikalna spondiloza, paraneoplastični sindromi, zastrupitev z alkoholom, pomankanje vitamina E, zastrupitev z težkimi kovinami (Me, Pb), MSA-C, psihogene oblike, mitohondrijopatije, infekcijske ali post-infekcijske bolezni (npr. rombencefalitis, CJB), levkodistrofije, avtoimune bolezni (npr. nevroBehcet, Miller-Fischer var. Guillan-Barreja), itd.

  16. PATOLOGIJA IN PATOGENEZA ATAKSIJ • patologija: raznolika • SCA3/MJD – atrofija dentatusa, substantie nigre, rdečega jedra, • paliduma, subtalamičnega jedra, debelnih motoričnih jeder, • dorzalnih Clarkovih jeder in sprednjih rogov hrbtenjače • FA – atrofija hrbtenjače in dorzalnih korenin (lateralne kortiko- • spinalne proge, dorzalne proge, dorzalne spinocerebelarne • proge, dorzalna Clarkova jedra), dentatusa • patogeneza: nevrodegenerativni proces, 3 osnovni mehanizmi • predolgi nukelotidni tripleti (SCA3/MJD, SCA2, SCA1, SCA7, FA), • gain of function, kopičenje, (intranuclear - in drugačne – inclusions) • mutacije v genih, ki kodirajo kanale (EA-1. EA-2, SCA6) • mutacije drugih genov (AT), okvara vzdrževanja DNK, loss of function

  17. DIAGNOSTIKA SCA pri dednih SCA: pozitivna družinska anamneza: negativna družinska anamneza: 5% “screen” ob sumu na SCA: MRI glave in vratne hrbtenjače, LP, T3, T4, TSH, težke kovine, vitamin E, “paraneoplastična” protitelesa, holesterol/maščobe, ceruloplazmin, Cu v urinu, mutacije mDNK, laktat in piruvat, biopsija mišice, Fe, akantocite, anti-GAD, anti-gliadin, zelo dolge maščobe, heksozaminidaza A ali B, elektroforeza beljakovin v serumu, biopsija kože/rektuma/kostnega mozga, EKG, itd.

  18. ZDRAVLJENJE SCA • nadomestno zdravljenje npr. pomankanje vitamin E • simptomatsko zdravljenje npr. acetazolamid pri EA-1, EA-2 in SCA6, • idebenon (antioksidant) pri FA, “deep brain stimulation” pri SCA2 • mnoge študije vendar brez bolj pomembnih rezultatov/zaključkov - gene therapy, embryonic stem cell therapy

More Related