Projekt POSODOBITEV GIMNAZIJE

1. Projekt POSODOBITEV GIMNAZIJE TIMSKO POUČEVANJE DELOVNO SREČANJE SVETOVALCEV ZŠ Katja Pavlič Škerjanc, Zreče, 17/12 -2008 Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjsko učenje; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.

3. TIMSKO POUČEVANJE • Timsko poučevanje je ena od oblik sodelovalnega poučevanja. • Sodelovalno poučevanje je ena od oblik timskega dela. • Vsaka skupina ljudi, ki sodelujejo, še ni tim! • Obstaja več vrst timskega poučevanja. • Vsaka vrsta timskega poučevanja ima več oblik.

4. Timsko poučevanje se ne more kar “zgoditi”, ne more biti naključno (“Pa dajva narediti nekaj skupaj!”) in izvedeno “po občutku”. Timsko poučevanje je utemeljeno na načelih kolaborativne pedagogike. Timsko poučevanje mora biti: načrtno sistematično strukturirano razvojno( akcijsko raziskovanje) Vpeljava timskega poučevanja naj bo postopna in počasna – poteka najz “otroškimi koraki” (t.i. baby step implementation) TIMSKO POUČEVANJE

5. “Pripravljeni – na štartu – zdaj!” je zelo nevaren pristop! OSMISLITEV Pomembna vloga projekta oz. neposredne angažiranosti ZŠ!

6. prostovoljno ali obvezno? občasno ali stalno? intradisciplinarno ali interdisciplinarno? interaktivno ali rotacijsko? tandemsko(dva učitelja) ali skupinsko(več učiteljev)? Uspešno timsko poučevanje terja: poznavanje teorije (vnaprej - študij) osmišljanje prakse (sprotno in stalno - refleksija) TIMSKO POUČEVANJE

7. TIMSKO POUČEVANJE kot kurikularni princip in politika šole, ne občasne in dogovorom posameznikov prepuščene skupno izvedene ure • “dodana vrednost” kurikula za vse dijake – odgovornost šole kot celote, dolžnost vsakega učitelja • možnost za profilacijo kurikula (magnetne šole?) • ure, namenjene timskemu poučevanju, dane: • določenemu predmetu (poudarjeni predmet) • določeni metodi, ki terja manjše skupine (npr. projektno učenje, diskusijska metoda ipd.) • individualizaciji in personalizaciji poučevanja • interdisciplinarnemu učenju (interdisciplinarnim kurikularnim povezavam) • itd.

8. SODELOVALNO POUČEVANJENJE:Zakaj in čemu? • Zastarevanje znanja – dvig kakovosti, ekonomizacija časa (“delitev dela”) →smotrnost sodelovanja (kolegialno učenje) • Avtentičnost učnega procesa, ki terja interdisciplinarno učenje in poučevanje – dvig kakovosti →nujnost sodelovanja (sodelovalno poučevanje, kolegialno učenje) • Personalizacija in individualizacija izobraževanja/učnega procesa – dvig kakovosti →nujnost sodelovanja (sodelovalno poučevanje, kolegialno učenje) • Razvoj avtonomije in avtoregulativnosti šol →obveznost, nujnost in smotrnost sodelovanja (deljeno vodenje)

9. vse hitrejše krajšanje razpolovne dobe znanja (Sobočan 2001) “razpolovna doba strokovnjaka”: inženir - diplomant 1940 – 12 let inženir – diplomant 1965 – 5 let individualno zastarevanje znanja kolektivno zastarevanje znanja Ne omejujte svojih otrok na tisto, česar ste se naučili sami, saj so se rodili v drugem času. Hebrejski pregovor ZASTAREVANJE ZNANJA

10. INTEGRATIVNI KURIKULUM(kot kurikularni princip in politika šole, ne bolj ali manj naključne in dogovorom posameznikov prepuščene medpredmetne povezave) • ne more biti nikoli določen “od zunaj” in/oz. “od zgoraj”, ampak pomeni ustvarjalno in inovativno soustvarjanje kurikula(lahko obstajajo modeli, ni pa “receptov” – najboljši način: teorija + izmenjava izkušenj); • pomeni torej nenehnorazvojno delošole in predvideva stalno in sprotno vpeljevanje sprememb; • je uresničljiv le v šolskem sistemu in šolski kulturi, ki udejanjata načela • dejavne avtonomije (“choice and voice”), • odprtosti in prožnosti, • sodelovanja (participacije in partnerstva).

11. INTEGRATIVNI KONTINUUM 0. integracija s pomočjo načrtovanih korelacij ↑ NAVEZOVANJE POVEZOVANJE↓ • integracija s pomočjo skupnih tem oz. konceptov • integracija s pomočjo skupnih dejavnosti, metod in postopkov • integracija s pomočjo skupnega problemskega (ključnega, bistvenega) vprašanja • integracija s pomočjo za dijaka relevantnega in v dijaka usmerjenega raziskovanja problemskega vprašanja

12. POSODOBITEV GIMNAZIJE NA RAVNI ŠOLE ŠOLSKI RAZVOJNI TIM Projekt PODPORA ŠOLAM ZA VPELJEVANJE SPREMEMB PROJEKTNI TIMI Projekt POSODOBITEV NAČRTOVANJA IN IZVAJANJA KURIKULA PREDMETNI AKTIVI Projekt POSODOBITEV UČNIH NAČRTOV

13. Od izoliranega poučevanja k sodelovalnemu poučevanju • Uspešnost in učinkovitost šole sta povezani s stopnjo in kakovostjo strokovnega sodelovanja med učitelji. • Individualizem in kolektivizem kot dva pola človeške naravnanosti (posameznik – skupine – družbe/kulture) • Organizacijske kulture (Hargreaves, Bečaj et al.): • individualistična • balkanizirana • kultura vsiljenega/spodbujanega/ izzvanega sodelovanja • sodelovalna kultura

14. načrtna izmenjava idej diskusijske skupine o aktualnih temah medsebojna opazovanja skupne učne dejavnosti(projekti, domače naloge ipd): med oddelki/dijaki iste šole med oddelki/dijaki različnih šol v kraju, regiji, državi, na mednarodni ravni zamenjave (izmenjave) učiteljev med oddelki iste šole med različnimi šolami v kraju, regiji, državi, na mednarodni ravni TIMSKO POUČEVANJE: timsko poučevanje tipa B timsko poučevanje tipa A (= interaktivno timsko poučevanje) SODELOVALNO POUČEVANJE Nobeden od nas ni tako pameten kot mi vsi skupaj. Japonski pregovor

15. IZMENJAVA IDEJ • organizirana izmenjava idej - formaliziran postopek, ki terja: • (predmetne oz. tematske) mape oz. fascikli (za učna gradiva, s pregledno ureditvijo, morda posebnim delom “the tip of the week” ipd.) • določitev učitelja, ki bo stalni nosilec te naloge oz. • vzpostavitev rotacije med učitelji (z izmenjavanjem vloge nosilca, npr. na 1 mesec)

16. ESL: Inter-class communicating and swaps • For oral tests, swap classes with the other teacher. This can be beneficial for getting an outside view of your learners’ oral competence. It will almost certainly mean that your learners will take the test a lot more seriously. • Run friendly competitions between classes. This could involve trivia quizzes for example. Post the results of each group in the classrooms. • Have learners write letters to each other. You can even set up written role plays. E.g., have one class write a series of job adverts for the other class. The students in the other class decide on which job they would like to apply for and write letters of application, which go back to the first class. This could even be followed up by a face-to-face interview. • Have individual learners come and visit the other class from time to time. They could be interviewed by their new classmates, or make short presentations.

17. Uspešnost sodelovalnega poučevanja je odvisna od organizacijske kulture šole. Končni in optimalni pogoj je sodelovalna kultura. SODELOVALNO POUČEVANJE : SKUPNE FAZE

18. NAČRTOVANJE: Ravni in smeri Če ne uspeš načrtovati, načrtuješ neuspeh…

19. OKOLJE PREDPISANO zakoni, pravilniki … (…MŠŠ) IZVEDBENI KURIKULUM PRIČAKOVANO dijaki, starši, okolje (…ZŠ, konzorcija) ŽELENO učitelji, ravnatelj, drugi delavci MOŽNO kadrovske, prostorske, finančne idr. omejitve ŠOLA

20. Kaj moramo narediti? → PREDPISANO (predpisi države: obvezno – nacionalni kurikul) • Kaj naj bi naredili? → PRIČAKOVANO (pričakovanja dijakov, njihovih staršev, ožjega in širšega okolja: izbirno – izvedbeni kurikul) • Kaj bi radi naredili/delali? → ŽELENO (nagnjenja in želje izvajalcev, tj. ravnatelja, učiteljev in drugih zaposlenih: izbirno – izvedbeni kurikul) vs. • Kaj (z)moremo narediti? → MOŽNO (analiza stanja - ocena razmer, izzivov, omejitev in tveganj, opredelitev nujnih pogojev za izvedbo - uresničljivost ciljev, izvedljivost dejavnosti…– izvedbeni kurikul)

23. Nujni pogoji za vpeljavo sodelovalnega / timskega poučevanja • Zunanja (sistemska) raven • Sistemska (primarna in sekundarna) zakonodaja • Narava in zgradba programov/kurikulov: • fleksibilni kurikulum, • integrativni kurikulum… • Finančna podpora za: • vzgojno-izobraževalne delo oz. izvajanje učnega procesa • zagotavljanje materialnih pogojev (prostorskih) • Notranja (šolska) raven • Kadrovske (z)možnosti • Organizacijske (z)možnosti • Prostorske možnosti

24. obvezno? • v celoti oz. v določenem obsegu • po določbah zakona oz. navodilih za izvajanje programa ali propozicijah projekta • določeno s standardi in normativi za izvajanje gimnazijskih programov

25. Timsko poučevanje v slovenski šoli: Sistemska raven Osnovna šola: V 1. razredu osnovne šole hkrati poučujeta učitelj razrednega pouka in vzgojitelj predšolskih otrok, lahko pa tudi dva učitelja razrednega pouka. Drugi učitelj oz. vzgojitelj predšolskih otrok poučuje polovico pouk… (ZOŠ 1996) Srednja šola – Gimnazija: • Programska prilagoditev evropski oddelki • Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje gimnazijskih programov, 6.člen: Sredstva, namenjena timskemu poučevanju… • Projekt Uvajanje inovativnih pristopov k poučevanju tujih jezikov z vključevanjem tujih učiteljev v izvedbeni kurikulum Srednja šola – Poklicno in strokovno šolstvo: • Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje izobraževalnih programov za pridobitev poklicne in srednje strokovne izobrazbe

26. Nujni pogoji za vpeljavo sodelovalnega / timskega poučevanja KADROVSKE ZMOŽNOSTI kadrovska zasedba ter pripravljenost, usposobljenost in opolnomočenost učiteljev Prepričanje v smiselnost na vseh ravneh, od vodstva šole do posameznega učitelja: • morati:predpis od zunaj/od zgoraj →lex de futuris! – občutek prisile je omejitev, ki jo je treba načrtno obvladati znati/moči: šola kot učeča se organizacija – načrtni in sistematični profesionalni razvoj učitelja in šole kot celote →nujni minimalni pogoj hoteti: skupna vizija in razvojni načrti, od osebnega načrta posameznega učitelja do programa razvoja šole → optimalni pogoj

27. KADROVSKE ZMOŽNOSTI Vpeljava timskega poučevanja: od odpora oz. nerazumevanja do sprejema in izvajanja Usposabljanje: Pedagoško-psihološka znanja za timsko delo Didaktična znanja Socialne veščine Zagotovitev zunanjih pogojev:organizacijske in finančne možnosti

28. Nujni pogoji za vpeljavo sodelovalnega / timskega poučevanja ORGANIZACIJSKE (Z)MOŽNOSTI • Procesnost in sistematičnost vpeljevanja • Proces: terja postopnost in zaporednost, a fleksibilno in dinamično izvajanje • Sistem: kaj so zakonitosti, ki dele (posamezne procese/dejavnosti) vežejo v celoto, da je ta več kot le njihov sešetevek (nova vrednost?) • Fleksibilna organizacija učnega procesa • Ustrezna organizacija dela (re-interpretacija organizacije delovnega časa učitelja)

29. TIMSKO POUČEVANJE Dva ali več učiteljev skupno načrtuje inizvaja učni proces v isti skupini(oz. istih skupinah) dijakov ter spremlja in ugotavlja doseganje učnih ciljev DVE TEMELJNI VRSTI TIMSKEGA POUČEVANJA • TIP A: dva učitelja (optimalna velikost)sočasno poučujeta isto skupino dijakov, praviloma (ali večinoma) tudi v istem prostoru – INTERAKTIVNO TIMSKO POUČEVANJE (t.i. pair teaching, tandemsko poučevanje) • TIP B: dva ali več učiteljev tesno sodeluje, vendar ne poučujejo vsi iste oz. celotne skupine dijakov oz. ne poučujejo iste skupine dijakovsočasno

30. Dva ali več učiteljev tesno sodeluje, vendar ne poučujejo iste oz. celotne skupine dijakov oz. ne poučujejo iste skupine dijakov ob istem času. TIMSKO POUČEVANJE TIPA B

31. Timsko poučevanje tipa B • Člani tima se redno sestajajo, da si izmenjujejo ideje, poučujejo pa neodvisno in nepovezano. • Primeri? • Tim = predmetni aktiv: Načrtna izmenjava idej v predmetnem aktivu (formaliziran postopek – sestanki, mapa/fascikel mapa učnih priprav in gradiv itd.)  Člani tima poučujejo ločeno, a povezano. • Primeri? • Tim = predmetni aktiv: Učitelji istega predmeta načrtno in sistematično uporabljajo iste učne priprave, učna gradiva, vprašanja in naloge za preverjanje in ocenjevanje znanja itd.

32. Timsko poučevanje tipa B Člani tima (običajno dva) poučujejo isto skupino dijakov in učni proces načrtujejo skupaj, izvajajo pa ga (praviloma stalno) na različnih podskupinah učencev. Primeri? Nivojski pouk z zunanjo diferenciacijo, diferencirane priprave na maturo (osnovni in višji nivo). Člani tima učni proces skupno načrtujejo, vsak učitelj pa po sistemu rotacije poučuje isto skupino (ali podskupine iste večje skupine)dijakov glede na svojo ožjo strokovno specializacijo.  ROTACIJSKO TIMSKO POUČEVANJE Primeri? Multidisciplinarna izvedba interdisciplinarnega predmeta, npr. evropske študije v EO (zaporedno poučujejo zgodovinar, geograf, sociolog, filozof

33. Strength lies in differences, not in similarities. Stephen Covey interaktivno MOČ JE V RAZLIČNOSTI, NE PODOBNOSTI.

34. TIMSKO POUČEVANJE TIPA A = INTERAKTIVNO TIMSKO POUČEVANJE TIP A:dva učitelja (optimalna velikost) poučujeta isto skupino dijakov sočasno (praviloma oz. večinoma) v istem prostoru • Iz finančnih in prostorskih razlogov običajno poučujeta skupaj dva učitelja. • Imata lahko najrazličnejše vloge. • ŠEST OBLIK TIMSKEGA POUČEVANJA TIPA A(Maroney, 1995 and Robinson and Schaible, 1995)

35. Timsko poučevanje tipa A: KLJUČNA VPRAŠANJA OBLIKOVANJE TIMOV IZBOR TIMSKIH DVOJIC: • Prostovoljni oz. naravni timi • Umetni oz. vsiljeni timi • Stalni timi • Občasni timi • Če se dva, ki opravljata isto delo, ves čas strinjata, je eden nekoristen. Če pa se ves čas razhajata, sta nekoristna oba. Darryl F. Zanuck • Načelo komplementarnosti: Različne vloge posameznikov v timu - upoštevanje osebnosti posameznika

36. Timsko poučevanje tipa A Učitelja se odločata za različne oblike timskega poučevanja glede na učne cilje, upoštevaje: • svoje osebnostne lastnosti, • svoj pedagoški credo (prepričanja in stališča v zvezi s poučevanjem, t.i. teaching philosophy) • svoje prednosti in slabosti, ter • zmožnosti, učne stile, predznanje, interese itd. svojih dijakov. EMPATIJA – EMPATIJA – EMPATIJA - EMPATIJA

37. Nujni pogoj za uspešno timsko poučevanje (tip A) Učinkovita medosebna komunikacija (verbalna, neverbalna, paraverbalna, ekstraverbalna) je proaktivna (načrtno medsebojno spoznavanje in dogovarjanje - vzpostavitev “pravil sodelovanja”) Kritično prijateljstvo Konstruktivna kritičnost - prijateljsko nesoglasje Soglasje – kompromis – soglasje o nesoglasju?

38. Nesporazumi v medosebni oz. kulturni komunikaciji Nesporazumi v medosebni oz. kulturni komunikaciji so lahko verbalne, paraverbalne, neverbalne, ekstraverbalne narave. Na verbalnem nivoju lahko nesporazum povzročijo jezik (obvladovanje jezika), njegova interpretacija, npr. tabuji in posebne formule govora (spoštovanje, sprejem, itd.). Paraverbalne razlike in njihova interpretacija so lahko problem zaradi višine tona, jakosti, hitrosti govora, vrstnega reda govora in premorov. Neverbalni nesporazumi izhajajo iz govorice telesa, gest, očesnega kontakta, distance v prostoru, mimike,… Ekstraverbalna komunikacija zadeva čas, prostor, situacijski kontekst, dotik, vonj…

40. Glavna vprašanja, o katerih se morata součitelja vnaprej sporazumeti (tip A) • Stališča in pogledi na izobraževanje • Urejenost učnega okolja • Načini vzpostavljanja discipline • Izbor učnih orodij • Preverjanje in ocenjevanje znanja

41. Timsko poučevanje tipa A: KLJUČNA VPRAŠANJA RAZVOJNE FAZE TIMSKEGA POUČEVANJA: • Začetna faza:uvajalno obdobje načrtnega in sistematičnega medsebojnega spoznavanja (pred začetkom izvajanja, nujno vključuje tudi vzajemno opazovanje pouka – diapozitiva 23 in 24) in oblikovanja temeljnih dogovorov za timsko delo (diapozitiv 23) • Kompromisna faza:obdobje iskanja in preskušanja različnih rešitev in pristopov, oblikovanja “pravil timskega dela” oz. dogovora o sodelovanju • Sodelovalna faza: obdobje usklajenosti; oba součitelja čutita, da “skupaj dosežeta več, kot bi vsak sam”

42. KOLEGIALNO OPAZOVANJE kolegialno, medsebojno, vzajemno opazovanje (t.i. peerobservation), nujna predpriprava na timsko poučevanje tipa A • vsak od sodelujočih učiteljev opazuje in je opazovan • oblika profesionalnega razvoja učiteljev ZGRADBA KOLEGIALNEGA OPAZOVANJA 1.korak: Predopazovalni / Pripravljalnirazgovor(15’-20’): Učitelja se sestaneta, da se pogovorita o učni uri, v kateri bo potekalo opazovanje (predstavitev učne skupine/oddelka, ciljev učne ure, pristopov in učnih metod, učnih gradiv in pripomočkov itd.; napoved možnih težav pri izvedbi, alternativnih poti ipd.)

43. KOLEGIALNO OPAZOVANJE 2.korak: Opazovanje(45’): Učni proces je kompleksna dejavnost, v okviru katere sočasno poteka niz aktivnosti. Da bo možna za oba učitelja koristna evalvacija, naj bom opazovanje čim bolj osredinjeno (na določen element učnega procesa oz. specifično dejavnost). Učitelj, ki opazuje uro, naj uporablja opazovalni list in si nanj beleži svoja zapažanja. Učitelj, ki opazuje, se NE vključuje v učni proces! 3.korak: Poopazovalni (Evalvacijski) razgovor(25’-45’):   Evalvacijski protokol: Analizo učne ure začne učitelj, ki je bil opazovan, s svojimi vtisi in komentarji o poteku/izvedbi učne ure. Učitelja, ki je opazoval izvajanje in potek pouka, povabi k analizi s konkretnimi vprašanji. • Učitelj, ki je opazoval, pove svoje vtise in mnenja (začne s pozitivnimi, morebitne kritične pripombe pove konstruktivno, postavi vprašanja, ki omogočijo opazovanemu učitelju dodatne utemeljitve itd.). • Opazovani učitelj se odzove na kolegove vtise in komentarje. • Analizo zaključita z zamislimi in identifikacijo strategij za svoje bodoče skupno poučevanje.

44. Timsko poučevanje A = INTERAKTIVNO TIMSKO POUČEVANJE • Tradicionalno timsko poučevanje • Kolaborativno timsko poučevanje • Komplementarno oz. suportivno timsko poučevanje • Paralelno timsko poučevanje • Diferencirano timsko poučevanje • Mentorsko oz. nadzorno timsko poučevanje

45. Timsko poučevanje tipa A • Tradicionalno timsko poučevanje • Dva učitelja poučujetasočasno in vzporedno, a izvajata različne učne dejavnosti (npr. eden ustno razlaga novo snov, drugi na tablo ali prosojnico riše miselni vzorec za razlagano snov ipd.) • Vaš primer?

46. Timsko poučevanje tipa A 2. Kolaborativno timsko poučevanje • Dva učitelja sočasno poučujeta v nenehnem medsebojnem dialogu. Pouk praviloma načrtujeta in izvedeta po načelih sodelovalnega učenja (delo v skupinah z ustrezno izbiro dejavnosti in strukturo nalog itd.). • Vaš primer?

47. Timsko poučevanje tipa A 3. Komplementarno oz. suportivno timsko poučevanje • Dva učitelja sočasno, a zaporedno poučujeta tako, da si razdelita učne dejavnosti (npr. eden uvede in razloži novo učno snov, drugi jo z učenci ponavlja in utrjuje itd.). • Vaš primer?

48. Timsko poučevanje tipa A 4. Paralelno timsko poučevanje • Oddelek se razdeli na dve skupini. • Vsak učitelj poučuje svojo skupino, da doseže iste učne cilje na osnovi iste učne snovi in praviloma ob enakih učnih dejavnostih (kadar učna metoda, npr. projektni pristop, terja manjše skupine učencev ipd.) • Vaš primer?

49. Timsko poučevanje tipa A 5. Diferencirano timsko poučevanje • Oddelek se razdeli na dve skupini. • Delitev v skupine temelji na predznanju oz. zmožnostih učencev, njihovih učnih stilih, interesih ipd. • Vsak učitelj poučuje svojo skupino, a z diferenciranimi cilji, vsebinami, dejavnostmi itd. ( dopolnilno,dodatno, ponovitveno timsko poučevanje) • Vaš primer?

50. Timsko poučevanje tipa A 6. Mentorsko oz. nadzorno timsko poučevanje • Poučuje en učitelj, a pod mentorskim vodstvom in ob prisotnosti drugega (študenti, pripravniki ipd.). • Pogosto kombinirano z drugimi vrstami timskega poučevanja. • Vaš primer?