ZNAČILNOSTI DEPRESIJE PO STAROSTI IN SPOLU

1. ZNAČILNOSTI DEPRESIJE PO STAROSTI IN SPOLU Doc.dr.Blanka Kores Plesničar,dr.med. SB Maribor

2. Depresija je resno medicinsko stanje, ki prizadene telo, razpoloženje in mišljenje.

3. življenjska prevalenca velike oz. hude depresivne motnje v ZDA - okoli 16,2% (32.6 do 35.1 milijona odraslih oseb), • 12 mesečna prevalenca - 6.6% (13.1 do 14.2 milijona odraslih oseb) - 50% imelo hudo depresivno motnjo, • povprečna epizoda depresije - do 4 mesece, • približno 60% oseb, ki so imele depresijo v preteklem letu - pomembna oškodovanost in nezmožnosti na področju zaposlitvenega in socialnega funkcioniranja, • le 22% vseh - deležnih ustreznega zdravljenja WHO, 2001

4. V Sloveniji so na voljo le nepopolni podatki o pojavnosti depresije v splošni populaciji • L. 2001 je po podatkih IVZ v ambulantah družinske medicine zaradi depresivnih motenj iskalo pomoč 5,8% ljudi, • od tega je bilo žensk skorajda 2.5-krat več kot moških, • pogosteje so iskale pomoč nezaposlene osebe (3-krat več kot zaposleni in 5.5-krat več kot kmetje) • Inštitut za varovanje zdravja • Republike Slovenije. Ljubljana, 2003.

5. Depresija v otroški dobi in v adolescenci • v vsakem trenutku - 10% do 15% otrok in adolescentov depresijo, • prevalenca velike depresivne motnje je v starostni skupini od 9 do 17 let okoli 5%, • enoletna prevalenca pri otrocih je od 0.4% do 2.5% • pri adolescentih okoli 8.3%, kar je višje kot pri odraslih, • dekleta več kot fantje. . Smucker MR et al. J Abnorm Child Psychol 1986. Shaffer D, et al. Arch Gen Psychiatry 1996. Garrison CZ, et al. J Am Acad Child Adolesc Psychiatry 1997

6. Najbolj rizični za razvoj depresije: - otroci z družinsko anamnezo depresije, - tisti, katerih starši so depresivni ali pod velikim stresom, ki prenašajo »depresivno razmišljanje« na svoje otroke, - deklice so bolj občutljive kot dečki, - pomembne so tudi življenjske spremembe v družini, kot je npr. selitev v nov dom, ločitev staršev, smrt bližnjih, - kako se otrok spopada s pomembnimi življenjskimi spremembami.

7. Otroci in adolescenti z večjo stopnjo depresivnih simptomov: • večkrat izostajajo iz šole, • pogosteje kadijo, • imajo več samomorilnih ideacij,

8. so žalostni, • izgubijo zanimanje za stvari, ki so jih prej veselile, • kritizirajo sami sebe , • imajo občutek, da drugi kritizirajo njih, • počutijo se ne ljubljene, • so pesimistični, • anksiozni, • menijo, da življenja ni vredno živeti,

9. so lahko pogosto razdražljivi do agresivnega vedenja, • težave s koncentracijo, • pomanjkanje energije in motivacije, • zanemarjajo svoj izgled in osebno higieno, • moten je vzorec spanja. .Reinherz HZ, et al. Am J Psychiatry 2003. DSMIV, 1994

10. Subklinični simptomi depresije v otroštvu in adolescenci niso del normalnega, razvojnega razpoloženja, temveč so lahko predhodniki resnih depresivnih epizod v odraslem obdobju, celo če so le blago izraženi.

11. Za ponavljajočo se depresivno motnjo so najbolj rizični: • depresivni adolescenti, • tisti, ki imajo pogoste konflikte s starši, • adolescenti z več depresivnimi epizodami, • tisti z družinsko anamnezo ponavljajočih se depresivnih motenj.

12. To skupino adolescentov je potrebno skrbno spremljati, včasih je priporočljivo, da prejemajo profilaktično terapijo.

13. V ZDA je samomor na tretjem mestu vzrokov smrti v tej starosti in se je po l. 1952 povečal za 3-krat. • V Sloveniji je samomor med mladimi morda celo v porastu (nekaj več kot 3 odstotke letno). • Inštitut za varovanje zdravja • Ljubljana, 2003. • CDC Surveillance Summaries, 1998

14. Depresija v odrasli dobi pogostnost depresije pri ženskah 2 x več

15. razlika med spoloma - že v zgodnji adolescenci in se nadaljuje vse do sredine 50-ih let, • depresija se v življenju žensk pojavi prej, njihove epizode so običajno daljše ter pogosteje preidejo v kroničen in ponavljajoči se potek. Kessler RC, et al. J Affect Disord 1993.

16. Razlika - različne teorije: • biološki • psihosocialni dejavniki • sociokulturni.

17. premenstruacijsko obdobje, • čas nosečnosti in poporodno obdobje, • obdobje menopavze in • prejemanje hormonske terapije.

18. obdobje nosečnosti in časa po porodu - 20% žensk izkušnje depresivnih simptomov, • 10% pa jih razvije hudo depresivno motnjo, • poporodna depresija prizadene 10% do 15% mater in prične običajno 2 tedna do 6 mesecev po porodu. Gotlib A, et al. J Consult Clin Psychol 1989.

19. Najnovejša študija, narejena pri 1000 Američankah ugotavlja, da med ženskami obstajajo še vedno napačna pojmovanja depresije, ki jim preprečujejo priznavati svojo depresijo in poiskati ustrezno pomoč in zdravljenje, ne glede na njihovo starost. The Women and Depression Survey. www.healthywomen.org, 2003.

20. hujša in združena z večjo funkcionalno oškodovanostjo vegetativni simptomi, anksioznost, več depresivnih simptomov več atipičnih simptomov depresije utrujenost, razdražljivost, izguba interesa za prijetne stvari in motnje spanja, manj občutkov nevrednosti in krivde postanejo jezni, razdražljivi in izgubijo pogum se kompulzivno »zakopljejo« v delo, se izpostavljajo na rizične načine-alkohol ženske moški

21. Moški z depresijo - večja življenjska prevalenca zlorabe in odvisnosti od alkohola ter psihoaktivnih substanc. • Depresivne ženske pogosteje trpijo zaradi migrenskih glavobolov in imajo več obolenj ščitnice. Kornstein SG. J Clin Psychiatry 1997

22. Razlike med spoloma v pogostnosti samomora so dobro znane, • ženske pogosteje poskušajo samomor, ga moški pogosteje izvršijo, • l. 2001 je bilo v Sloveniji 581 samomorov, moških je bilo 459, žensk pa 122, • najštevilnejši so bili samomori z obešanjem. • Inštitut za varovanje zdravja • Republike Slovenije. Ljubljana, 2003. • Kornstein SG. J Clin Psychiatry 1997.

23. Depresija pri starejših Velik del starejših ni deležnih ustreznega ali pa sploh nobenega zdravljenja depresije. Lebowitz BD, et al. JAMA 1997

24. Prevalenca velike depresivne motnje je v splošni starejši populaciji okoli 6.5%, dodatnih 8% do 16% pa jih ima pomembne klinične depresivne simptome, • depresivnih 13.5% novo sprejetih starostnikov v domove starejših občanov, • večina (78%) pa jih ne prejema nobene terapije. Bruce ML, et al. Am J Psychiatry 2002.

25. 5 najpomembnejših rizičnih dejavnikov za depresijo: • žalovanje oz. izguba, • motnje spanja, • nezmožnost, • predhodna depresija • ženski spol. Cole MG, Dendurkuri N. Am J Psychiatry 2003

26. Znaki in simptomi depresije v starosti se pogosto ocenjujejo kot normalno staranje, kot demenca ali pa se jih pripiše drugim težavam, • starejši bolniki tudi redkeje tožijo nad disforijo in nevrednostjo, • njihove somatske pritožbe pa pogosto preusmerijo pozornost drugam,

27. pogosto zanikajo svoje psihološke simptome depresije in zavračajo diagnozo depresije zaradi možne stigmatizacije, • somatske pritožbe - posledica telesne bolezni ali pa so del same depresivne motnje, saj si depresija in bolečina delita skupne nevrokemične poti, • najpogostejši bolečinski simptomi v depresiji so glavobol, bolečine v želodcu, hrbtu, sklepih in mišicah. Trivedi MH. J Clin Psychiatry 2004

28. Manj podatkov je o depresiji pri »najstarejših starih« osebah, ki so skupina posameznikov, ki so starejši od 85 let, • v tej skupini v sedanjem času pretežno ženske, tiste, ki so izkusile več revščine in imajo nižjo izobrazbo, • najpogosteje komorbidna depresija in demenca (Alzheimerjeva ali/in vaskularna) ter somatska bolezen.

29. Osamljenost najbolj izraziti rizični dejavnik za samomor

30. Zaključek Depresija je še vedno prepogosto ne prepoznana in ne zdravljena, sočasno pa je vzrok stalno naraščajoče nezmožnosti in invalidizacije, predvsem v primerjavi z drugimi boleznimi.

31. Pravočasna prepoznava in zdravljenje prve epizode depresije ter vzdrževanje remisije depresije v ambulanti družinske medicine je nujno in potrebno, saj lahko pomembno vpliva na posameznika v njegovem celotnem življenjskem krogu oz. na različne populacijske skupine v določenem trenutku.