N emotorizirani načini prevoza

1. Nemotorizirani načini prevoza Nasvet Thomas Krag Mobility-a

2. PROGRAM • Nemotorizirani načini na splošno • Primeri posebnih kampanj • Splošna premišljevanja o kampanjah • Skupinske diskusije • Skupinske predstavitve rezultatov • Vprašanja in odgovori • Zaključek sekcije

3. Nemotorizirani načini bi lahko bili: tukaj: hoja in kolesarjenje, t.j.prevozi na človeški pogon

4. Koristi hoje in kolesarjenja • varčevanje z energijo • izboljševanje okolja (ni onesnaževanja, ni hrupa) • varčevanje z urbanim prostorom • zmanjševanje stroškov • promoviranje zdravja • povečevanje kakovosti potovanj • zmanjševanje časovnih izgub, morda celo povečanje hitrosti. • Bodite pozorni na koristi za družboproti osebnim koristim.

5. Pripomba o koristih in pomanjkljivostih Odvisno od... (obravnavanega mesta, pod tem od podobe, od navad, od tradicije, od zgodovine, od pripomočkov, ...)

6. Kdo lahko hodi ali kolesari? • Hoja v primerjavi s kolesarjenjem • Vsakdo, ki nima kakih posebnih fizičnih nezmožnosti, lahko hodi in to vsak dan do neke mere • Mnogi so tehnično sposobni voziti se s kolesom, toda tudi če imajo kolo na razpolago, ni nujno, da pogosto kolesarijo in posebnone v mestnem prometu.

7. Vrednost hoje in kolesarjenja • Hoja • z njo je lahko začeti, toda • je relativno počasna. • Kolesarjenje je • nekje in za nekoga težko začeti, toda • je relativno hitro mestno sredstvo (pogosto hitrejšekot vožnja z avtom in javnim prometom).

8. Problem onesnaževanja Izpostavljenost polutantom pri kolesarjenju in vožnjo z avtom ... ni racionalen argument proti kolesarjenju v mestnih predelih

9. Problem varnosti Smrti na milijardo km Smrti na milijardo poti Smrti na milijardo ur hoja kolo avto hoja kolo avto hoja kolo avto Ljudje, ki so začeli kolesariti, dojemajo mestno kolesarjenje manj nevarno od tistega, kar so delali prej.

10. Pridobitev pri zdravju Številne študije: Fizična neaktivnost je glavni vzrok številnih bolezni kot tudi debelosti. WHO: Potrebno je spodbujati fizično aktivne načine prevoza, kot je hoja ali kolesarjenje. Relativna nevarnost smrti Brez kolesarjenja na delo kolesarjenje na delo

11. Kako prihraniti čas na račun zdravja Prevoz dom - delo Avto: 50 km/h ni gibanjaKolo: 20 km/h gibanje Cilj: 30 minut gibanja na dan Zaključek: Kolo prihrani čas pri razdaljah do 8 km. Poraba časa na dan kolo 90 min avto 60 min 30 min Razdaljadom- delo 5 km 10 km 15 km

12. Naloga Prepričljivi (čustveni) argumenti novipeš izleti oseba (+ čevlji) prepričljivi (čustveni) argumenti učenje novi kolesarski izleti oseba + kolo

13. Stopnje spreminjanja -model (hoja) ”Hodim redno.” ”Poskusil sem in zdaj občasno hodim.” ”Rad bi poskusil hoditi.” ”Hoja bi lahko bila ena možnost.” ”Hoja ni primerna zame.”

14. Stopnje spreminjanja -model (kolesarjenje) ”Redno kolesarim.” ”Poskusil sem in zdaj občasno kolesarim.” ”Rad bi poskusil kolesariti.” ”Kolesarjenje bi lahko bila ena od možnosti.” ”Kolesarjenje ni primerno zame.”

15. Primeri kampanj • Kolesari na delo • Kolesari v šolo • Kolesari v trgovino • Vadba s kolesom • Hodi v šolo • Pešači po svojem sosedstvu • “Šolski avtobusi”, ki pešačijo • Turistična hoja ali kolesarjenje

16. Kolesari na delo (Danska)

17. Izvajanje kampanje • 3-4 tedni trajanja spomladi / v zgodnjem poletju • Sodelujejo timi 4-16 oseb • Stroški 4 € na sodelujočega • Dnevniki-posterjio kolesarjenju / ne-kolesarjenju na delo • Med trajanjem kampanje se delijo bilteni • Koordinatorji timov na koncu pošljejo rezultate • Zaključna loterija z velikimi nagradami • Zahtevanih vsaj 50% ”kolesarskih dni” • Diplome poslane vsem timom, ki izpolnjujejo kriterije

18. Rezultati kampanje • Sodeluje 90-100.000 posameznikov (3.6 % danske delovne sile) • 57% je že pred kampanjo kolesarilo vsak dan • 14% kolesari bolj pogosto med domom in delom • 18% kolesari več za druge namene

19. Motivacijski faktorji (po pomembnosti) • vadba,osebno dobro počutje in zdravje • nagrade • okoljska ozaveščenost • kolegialnost

20. Kolesari v službo (Danska) • Zgodovina kampanje • 1996 Holstebro • 1997 Holstebro, Kobenhavn • 1998 v vsej Danski • (inspiracija iz Norveške) • Organizatorji • Danska zveza za šport v podjetjih • Danska kolesarska zveza

21. Hodi v šolo (Anglija) • Cilji kampanje • Zdravje otrok, učne sposobnosti in neodvisnost • Zmanjševanje jutranjega prometnega kaosa pred šolami

22. Hodi v šolo (Anglija) • Timing 2006 • Dva nacionalna tedna Pešači v šolo (22-26 maj, 2-6 oktober) • Ciljne skupine • učitelji • učenci • starši

23. Hodi v šolo (Anglija) Več materialov (bodite pozorni na stensko tabelo, kjer se zapisuje napredek razreda med tednom)

24. Hodi v šolo (Anglija) • Rezultati 2005 • 66% vseh angleških lokalnih • oblasti promovira Hodi v šolo • sodeluje 6.378 šol • sodeluje 1.719.558 učencev • 30% spremembe načina v šolah med kampanjo

25. Podobnosti pri kampanji • Specifično časovno obdobje • Zdravje uporabljeno kot ključni argument • ”javno” poročanje o vedenju med trajanjem kampanje

26. Drugi primeri Kolesari v šolo (Danska) “Šolski avtobusi”, ki hodijo Kampanja Kolesari v trgovino (Flandrija, Belgija) Turistično kolesarjenje in hoja

27. Kolesari v šolo (DK) Sodeluje 900 šol in 100.000 učencev letu 2006

28. “Šolski avtobusi”, ki hodijo

29. Kampanja Kolesari v trgovino (Flandrija, Belgija)

30. Turistično kolesarjenje in hoja (?)

31. Osnove kampanje • Katero vrsto vedenja je potrebno spremeniti? • Kdo je ciljna skupina? • Katere kanale lahko uporabimo, da bi jo dosegli? • Kateri argumentiin nagrade jo lahko motivirajo? • Kakšna je celotna struktura kampanje? • Kdaj naj bi kampanja potekala? • Kdo bo organiziral kampanjske aktivnosti? • Kdo bo podpisoval sporočila? • Kako bo kampanja ovrednotena?

32. Osnove kampanje • Ciljne skupine • “najslabše” vedenje • povprečno vedenje • drugo najboljše vedenje • najboljše vedenje

33. Osnove kampanje • Kako doseči ciljno skupino • komunikacija iz oči v oči • ambasadorji • oglasi • pisni material (tiskane verzije, e-pošta, neposredna pošta) • mediji

34. Osnove kampanje • Argumenti • zdravje • nagrade • zabava • okolje

35. Osnove kampanje • Izvajanje kampanje • Naredite jasen načrt • Komunicirajte z uporabniki (papir, telefon, faks, splet) • proučite lokalno proti centralizirani kampanji

36. Osnove kampanje • Čas • Izberite dober čas leta (vreme, temperature, letni čas...) za obravnavano vrsto vedenja • Preverite sovpadanje z drugimi kampanjami ali dogodki

37. Osnove kampanje • Organizacija • Več organizacij je prednostnih, posebno- če lahko dodajo vire, ampak tudi- če lahko dodajo verodostojnost • Vključite profesionalce • Povabite sponzorje • Proučite, kdo naj bi pošiljal sporočila

38. Osnove kampanje • Ovrednotenje • Kaj je celoten cilj? • Kaj je takojšen cilj? • Koliko jih je prejelo sporočila kampanje? • Koliko se jih je odzvalo na sporočila? • Kaj je bila takojšnja in trajna sprememba v vedenju? (nekateri podatki so takoj na razpolago, nekateri zahtevajo vprašalnike)

39. Osnove kampanje Testirajte jo! big scale medium scale small scale

40. Thomas Krag Mobility AdviceWilhelm Marstrands Gade 11, DK-2100 København Ø.Company reg. no. DK 25 22 66 31.Tel +45 35 42 86 24, mobile +45 27 11 86 24E-mailtk@thomaskrag.comWebsite www.thomaskrag.com