PATENT – PRAVICA INDUSTRIJSKE LASTNINE

1. PATENT – PRAVICA INDUSTRIJSKE LASTNINE Izr. prof. dr. Martina Repas

2. EPA/EPO/OEB EK Design

3. Kaj je patent? • Lat. Patere – odprt • Pravica • Javna listina, ki dokazuje patent

4. VRSTE PATENTOV • Po različnih kriterijih: • Patent, ki ga podeli Urad, in patent, ki ga podeli EPU (po podelitvi predmet slovenskega prava z določenimi omejitvami) • Farmacevtski patenti, biotehnološki patenti… • Klasični patent, patent s skrajšanim trajanjem in patent za zaupni izum • Patent za proizvod in patent za postopek

5. Proizvod (npr. patent za novo vrsto kontaktnih leč) • Postopek (npr. metoda izdelave kontaktne leče) - posebnost! – razširitev patentnega varstva na proizvod, ki je neposredno pridobljen s tem postopkom (ne gre za ‘pravo’ patentno varstvo proizvoda kot izuma, ampak samo za konkretne primerke proizvoda, ki so neposredni rezultat uporabe patentiranega postopka)

6. PREDPOSTAVKE ZA PRIDOBITEV PATENTA • Vsebinske predpostavke – kriteriji/pogoji patentibilnosti • Procesne predpostavke

7. KRITERIJI PATENTIBILNOSTI Patent se podeli za izum s slehernega področja tehnike, ki je nov, na inventivni ravni in industrijsko uporabljiv (10. čl. ZIL) Upoštevati še specifike na posebnih področjih tehnike - UBio • Stvaritev mora biti izum – tehnična narava • Izum mora biti nov • Izum mora biti inventiven (neočiten) • Izum mora biti industrijsko uporabljiv (povezanost z zahtevo po zadostnem razkritju izuma v prijavi) Te predpostavke so določene kumulativno in taksativno!

8. IZUM • Ni pozitivne definicije izuma (niti v zakonih niti v mednarodnih konvencijah) WIPO Handbook: ‘Izum predstavlja rešitev specifičnega problema na področju tehnologije’. Nemško Zvezno sodišče v primeru Rote Taube: ‘Izum je učenje oz. navodilo za načrtno izkoriščanje obvladljivih naravnih sil zaradi neposrednega zagotavljanja vzročno predvidljivih posledic’. • Obstaja negativna definicija izuma v navajanju stvaritev, ki se neposredno kot take ne štejejo za izume (I. odst. 11. člena ZIL): • Odkritja – gola spoznanja o nečem, kar v naravi že obstaja • Znanstvene teorije, matematične metode in druga pravila, načrti, metode in postopki za duhovno aktivnost • Računalniški programi???

9. NOVOST IZUMA Izum je nov, če ni obsežen s stanjem tehnike (12. čl. ZIL) Kaj je stanje tehnike? Sestavljeno je iz dveh delov: • splošno dostopno tehnično znanje • t. i. prejšnje pravice

10. A/ SPLOŠNO DOSTOPNO TEHNIČNO ZNANJE Vse, kar je bilo pred datumom vložitve patentne prijave dostopno javnosti z ustnim ali pisnim opisom, z uporabo ali na kakršenkoli drug način. Kakšna javnost? Absolutna novost – kjerkoli na svetu, v kateremkoli času pred vložitvijo pp in na kakršenkoli način Ali sodijo v stanje tehnike sledeče informacije? • Če se informacije ustno razkrijejo osebi, ki te-teh ni zmožna razumeti • Če oseba ne razume jezika, v katerem so ji informacije ustno posredovane • Če je informacija povedana pod pogoji zaupnosti

11. Oseba A je tri dni pred vložitvijo pp neki knjižnici poslala zgolj en izvod dokumenta, v katerem so se nahajale informacije o izumu. Ta je zadevni dokument dala na knjižno polico. Tega izvoda v tistih dni nihče ni pogledal. • Oseba A je dan pred vložitvijo pp dala pismo z naslovom naslovljenca v poštni nabiralnik. • Neka oseba A je želela patentirati poseben električni aparat. Dan pred vložitvijo pp je neki banki poslala zgolj en primerek tega aparata.

12. B/ PREJŠNJE PRAVICE V stanje tehnike je zaobsežena tudi vsebina prijav, ki so bile vložene pred datumom vložitve PP in so bile objavljene na ta dan ali kasneje, in sicer: • nacionalnih PP • evropskih PP, če se z njimi zahteva varstvo v RS • mednarodnih PP, ki jih je UIL prejel kot izbrani urad. Oseba A vloži PP. Pred njo je PP vložila oseba B za isti izum, ki pa še ni bila objavljena (predpostavimo tudi, da tudi na katerikoli drug način ni bila dostopna javnosti). Uvaja se pravna fikcija, po kateri ta zgodnejša PP sodi v stanje tehnike (čeprav po prejšnjem pravilu – splošno dostopno tehnično znanje – ne bi) Namen: preprečitev dvojnega patentiranja v isti državi!

13. NEŠKODLJIVO RAZKRITJE IZUMA – SAMOVAROVALNA DOBA • Ker izumi vedno ne nastajajo v skritih laboratorij…. Izum je še vedno mogoče patentirati, čeprav je bil razkrit javnosti…., vendar samo v dveh primerih: • očitna zloraba v odnosu do prijavitelja ali njegovega pravnega prednika • prijavitelj ali njegov pravni prednik razstavi izum na uradni ali uradno priznani mednarodni razstavi POGOJ: vložitev pp najkasneje 6 mesecev od dne, ko so bile informacije razkrite javnosti!!!

14. INVENTIVNOST - NEOČITNOST Šteje se, da je izum na inventivni ravni, če za strokovnjaka predmet izuma očitno ne izhaja iz znanega stanja tehnike (14. čl. ZIL) – ne zajema tudi prejšnjih pravic!!! • tehnična rešitev mora presegati vse znane rešitve in ne sme pomeniti zgolj izpeljavo znanega • samo tisti izumi, ki predstavljajo kvalitativen skok v razvoju tehnike

15. INDUSTRIJSKA UPORABLJIVOST Izum je industrijsko uporabljiv, če se predmet izuma lahko proizvede ali uporabi v katerikoli gospodarski dejavnosti, vključno s kmetijstvom (15. čl. ZIL) - dejavnosti, ki se izvajajo kontinuirano, neodvisno in za namene pridobivanja dobička

16. IZJEME OD PATENTIBILNOSTI • II. odst. 11. člena ZIL in UBio • izum, katerega uporaba je v nasprotju z javnim redom ali moralo – glej tudi UBio • izum kirurškega ali diagnostičnega postopka ali postopka zdravljenja, ki se uporablja neposredno na živem človeškem ali živalskem telesu, razen izuma, ki se nanaša na izdelke, predvsem na snovi ali zmesi, ki se uporabljajo pri takem postopku • Rastlinske sorte, živalske pasme ter bistveni biološki postopki

17. 4. Člen UBio ‘’Patenta ni mogoče pridobiti za izum: • Rastlinskih sort ali živalskih pasem in • Postopkov za pridobivanje rastlin ali živali, ki so v bistvu biološki. Za izume, ki se nanašajo na rastline ali živali, se lahko podeli patent, če tehnična izvedljivost izuma ni omejena na določeno rastlinsko vrsto ali živalsko pasmo. …….’’

18. Obseg patenta • izključna pravica • definirana negativno – pravica imetnika preprečiti nepooblaščenim tretjim osebam proizvodnjo, uporabo, prodajo patentiranega izuma (razen za izjeme, kot je npr. uporaba v negospodarske namene, raziskave in poizkusi vseh vrst – t.i. omejitve pravic iz patenta – 19. čl. ZIL)

19. PRAVICA IZ POPREJŠNJE UPORABE Oseba A in B izumita enak izum. Oseba A že skrivoma uporablja izum ali se pripravlja na njegovo uporabo, oseba B pa vloži patentno prijavo in pridobi patent. • Ali ima oseba A kakšne pravice? • Paralelni izumi oziroma obstoj dvojnega izuma

20. 20. člen ZIL: “Pravice, ki jih ima imetnik patenta…, nimajo pravnega učinka zoper osebo, ki je v dobri veri uporabljala izum v RS pred datumom prijave zadevnega patenta ali datumom prednostne pravice…, ali se pripravljala na njegovo uporabo, in ki nadaljuje s tako uporabo. Taka oseba zadrži pravico uporabljati izum, nima pa pravice dajati licence ali drugače razpolagati z izumom. Pravica osebe do nadaljevanja uporabe izuma se sme prenesti le skupaj z zadevnim podjetjem ali poslovno dejavnostjo, v kateri se izum uporablja ali so bile izvedene priprave za njegovo uporabo”

21. DOKTRINA O IZČRPANJU PRAVIC IZ PATENTA – DOKTRINA PRIVOLITVE • Namen: • Preprečiti, da bi bil imetnik več kot 1 x nagrajen za trgovanje z varovanim blagom • Preprečitev oviranja prostega pretoka blaga • Pove, kako daleč sega PIL in od kje naprej lastninska pravica • Imetnik patenta izčrpa pravice iz patenta s tem, ko da proizvod, ki je varovan s patentom, prvič na trg, ali to stori oseba z njegovim soglasjem • Nacionalno – mednarodno izčrpanje (21. člen ZIL) • Regionalno izčrpanje - danes v EU (Evropski gospodarski prostor)

22. Ko da imetnik ali oseba z njegovim soglasjem varovan proizvod prvič na trg na območju EGP, je s tem svoje pravice na tem proizvodu izčrpal in ne more več vplivati na nadaljnje trgovanje s tem proizvodom Primer: Centrafarm/Sterling Drug • Nima nobenih učinkov na druge pravice iz patenta (npr. na preprečitev proizvodnje proizvoda) – zadeva zgolj nadaljnje trgovanje s tem proizvodom

23. TRAJANJE PATENTA • Patent traja 20 let od dneva vložitve patentne prijave – ne od podelitve patenta!!! • Izjemoma je mogoče podaljšanje v dveh primerih: • Vojno stanje ali druge izredne razmere (za čas trajanja, vendar nikoli več kot pet let) • Ko je treba pred gospodarskim izkoriščanjem opraviti poseben postopek odobritve – podelitev DVC

24. DVC • Zgolj za izume, za katere je treba pred pričetkom gospodarskega izkoriščanja izvesti z zakonom predpisan postopek odobritve (farmacevtska in fitofarmacevtska sredstva) • Razlogi za podelitev • Neposredna uporaba uredbe ES (dve uredbi)

25. Daje enake pravice kot patent in je predmet enakih obveznosti in omejitev kot patent • Varstvo zajema zgolj izdelek (učinkovino), ki je obsežen z dovoljenjem za gospodarsko izkoriščanje in za kakršnokoli uporabo zdravila, ki je odobrena pred prenehanjem certifikata

26. VSEBINSKE PREDPOSTAVKE ZA PRIDOBITEV DVC • Obstoj osnovnega patenta • Izdelek mora biti varovan z osnovnim patentom • Izdaja veljavnega dovoljenja za gospodarsko izkoriščanje • Izdelek ne sme biti že prej predmet certifikata • Legitimacija prijavitelja • Zahteva za DVC mora biti vložena v določenem roku

27. PROCESNE PREDPOSTAVKE ZA PRIDOBITEV DVC • Zahteva naslovljena na patentni urad, ki je podelil osnovni patent • Predložitev kopije dovoljenja za gospodarsko izkoriščanje • Plačilo pristojbine DVC se objavi

28. TRAJANJE DVC • Traja toliko časa, kot preteče od dneva vložitve pp za pridobitev osnovnega patenta v zadevni DČ do izdaje prvega dovoljenja za gospodarsko izkoriščanje z odbitkom petih let • Dan izdaje dovoljenja – (dan vložitve pp + 5 let) < 5 let • Nikoli ne sme trajati več kot 5 let!

29. Namen je zagotoviti imetniku patenta in DVC uživati izključno pravico skupno maksimalno dobo 15 let od dneva izdaje prvega dovoljenja za gospodarsko izkoriščanje določenega zdravila na območju Skupnosti