P RAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU Politika in pravo konkurence Evropske unije (prvi del)

1. PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EUPolitika in pravo konkurence Evropske unije(prvi del) DOC. DR. ALEŠ FERČIČ

2. SPLOŠNO O POLITIKI IN PRAVU KONKURENCE -Umestitev v pravni sistem: del pravne ureditve trga oz. tržnega prava v širšem smislu. -Politika in pravo konkurence: relevantna razmerja. -Pravo konkurence: (pod)področja. -Sistem virov. -Ostalo (javnopravno- in zasebnopravno varstvo,…).

3. PRAVNA UREDITEV TRGA OZ. TRŽNO PRAVO V ŠIRŠEM SMISLU I. Vstop na trg III. Izstop s trga II. Poslovanje na trgu B2B & B2C Opomba: politika in pravo konkurence (B2B) kot del tržnega prava v širšem smislu.

4. POLITIKA IN PRAVO KONKURENCE Identifikacija-, usklajevanje- in določanje ciljev ter določanje ciljev za njihovo uresničitev POLITIKA KONKURENCE Politika in pravo (notranjega) trga Ostale politike in pravo EU Oblikovanje Izvajanje PRAVO KONKURENCE Opomba: politika kot “forum” filozofsko-etičnih, ekonomskih, socialnih in pravnih vprašanj (cikličnost in primerjalnopravni vidiki)

5. (POD)PODROČJA PRAVA KONKURENCE Pravo konkurence (v (naj)širšem smislu, tj. vzpostavljanje in varstvo tržne konkurence – B2B) Preprečevanje nelojalne konkurence Preprečevanje omejevanja konkurence Podjetniško Oblastno -Karteli oz. omejevalne koordinacije -Zlorabe prevladujočega položaja -Omejevalne koncentracije -Državne pomoči-Ex ante regulacija “liberaliziranih” trgov -Ostalo

6. PRAVNI SISTEMI IN VIRI EU WTO OECD RS OSTALI, ZLASTI BILATERALNI Opombe: -mednarodni, nadnacionalni in nacionalni viri, -pravo EU ne ureja direktno PPNL, -URS.

7. SPLOŠNO O POLITIKI IN PRAVU KONKURENCE EVROPSKE UNIJE -Definicija in koncept prava konkurence EU. -Pomen prava konkurence za notranji trg oz. za EU in njeno pravo. -Viri prava konkurence EU. -Razmerje med pravom konkurence EU in DČ. -Področje uporabe pravil o konkurenci EU. -Institucionalni vidiki prava konkurence EU: horizontalna in institucionalna delitev pristojnosti. -Mednarodni vidiki prava konkurence EU (ekstrateritorialnost,…).

8. DEFINICIJA IN KONCEPT PRAVA KONKURENCE EVROPSKE UNIJE Sistem pravnih načel in pravil, ki urejajo (vzpostavitev in) varstvo konkurence na notranjem trgu. • Pravo konkurence EU neposredno ureja le omejevalna ravnanja, ne pa nelojalnih. Kot B2B ravnanje, ki lahko omeji konkurenco na notranjem trgu, se štejejo: • omejevalna koordinacija: (kartelni) sporazum, sklep podjetniškega združenja ali usklajeno ravnanje, • zloraba prevladujočega položaja, • koncentracija dveh ali več podjetij, • ukrep regulacije enega ali več gospodarskih sektorjev oziroma trgov, • državna pomoč.

9. POMEN PRAVA KONKURENCE EVROPSKE UNIJE ZA NOTRANJI TRG OZ. ZA EU IN NJENO PRAVO Neizkrivljena tržna konkurenca je pogoj za vzpostavitev in delovanje notranjega trga. Trg z izkrivljeno konkurenco načeloma naj ne bi bil sposoben uresničiti želenih (ekonomskih) ciljev, določenih v ustanovnih pogodbah. Če v njih ne bi bilo ustreznih pravil o konkurenci, ne bi bile učinkovite glede posameznih ciljev, področij urejanja oziroma politik in ne kot celota. Funkcija prava konkurence E(G)S oziroma EU je bila vseskozi tudi tržna integracija.

10. VIRI PRAVA KONKURENCE EU IN RAZMERJE Z VIRI DČ -Pluralnost virov. -PDEU kot glavni vir. -Hierarhija virov. -Razmerje z viri DČ (razlike z ozirom na posamezne vrste omejevalnih ravnanj)

11. PODROČJE UPORABE PRAVA KONKURENCE EVROPSKE UNIJE -Ratione materiae. -Ratione personae. -Ratione territoriae.

12. INSTITUCIONALNI VIDIKI PRAVA KONKURENCE EU: HORIZONTALNA IN INSTITUCIONALNA DELITEV PRISTOJNOSTI SODIŠČE EU EVROPSKA KOMISIJA OSTALA TELESA EU SEKTORSKI REGULATORJI VARUH KONKURENCE OSTALA TELESA DČ

13. OMEJEVALNA KOORDINACIJA (101. ČLEN PDEU) Načelna prepoved (generalna klavzula in tipični primeri omejevalnih ravnanj): čl. 101(1) PDEU Ničnost (in druge posledice): čl. 101(2) PDEU Izjeme od načelne prepovedi: čl. 101(3) PDEU Opomba: sekundarni viri, ki urejajo materialna in procesna vprašanja.

14. PDEU v členu 101(1) določa, da so kot nezdružljivi z notranjim trgom prepovedani vsi sporazumi med podjetji, sklepi združenj podjetij in usklajena ravnanja podjetij, ki bi lahko prizadeli oziroma negativno vplivali na trgovino med državami članicami in katerih cilj ali posledica je preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence na notranjem trgu, zlasti pa tisti, ki: • neposredno ali posredno določajo nakupne ali prodajne cene ali druge pogoje poslovanja; • omejujejo ali nadzorujejo proizvodnjo, trge, tehnični razvoj ali naložbe; • določajo razdelitev trgov ali virov nabave; • uvajajo različne pogoje za primerljive posle z drugimi trgovinskimi partnerji in jih tako postavljajo v podrejen konkurenčni položaj; • pogojujejo sklepanje pogodb s tem, da sopogodbeniki sprejmejo dodatne obveznosti, ki po svoji naravi ali glede na trgovinske običaje nimajo nikakršne zveze s predmetom takšnih pogodb.

15. Čl. 101(1) PDEU: elementi generalne klavzule -Podjetje (definicija, primeri, ekonomska enota). -Združenje podjetij. -Sporazum (definicija, primeri, horizontalni in vertikalni). -Sklep (združenja podjetij). -Usklajeno ravnanje (definicija, dokazovanje, problem oligopolnih trgov). -Vpliv na trgovino med državami članicami (definicija, pomen). -Preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence (definicija, cilj ali posledica, de minimis).

16. Čl. 101(2) PDEU: ničnost (in druge posledice) • -Po členu 101(2) PDEU so sporazumi in sklepi, ki jih prepoveduje člen 101. člen PDEU, nični. • -Nične so torej omejevalne koordinacije, ki so prepovedane po členu 101(1) PDEU in ne izpolnjujejo pogojev za izjemno dopustnost po členu 101(3) PDEU (oziroma po relevantni uredbi o skupinskih izjemah). • -Ex lege, ex tunc, erga omnes. • -Opomba: Uredba 1/2003 in nacionalno pravo (DČ) določata druge posledice kršitve čl. 101(1) PDEU: • upravnopravne, • civilnopravne, • kazensko pravne.

17. Čl. 101(3) PDEU: izjeme • Člen 101(3) PDEU lahko v praksi vsaj v določenem obsegu relativizira strogo načelno prepoved omejevalnih koordinacij oziroma praks, ki je določena v členu 101(1) PDEU. Določa namreč (t. i. zakonsko) izjemo, na podlagi katere prej omenjena načelna prepoved ne velja, če so v konkretnem primeru kumulativno izpolnjeni štirje pogoji (dva pozitivna in dva negativna), tj., da konkretna omejevalna koordinacija oziroma praksa ali skupina le-teh: • prispeva k izboljšanju proizvodnje ali distribucije blaga oziroma k pospeševanju tehničnega ali gospodarskega napredka; • zagotavlja potrošnikom pravičen delež doseženih koristi; • zadevnim podjetjem ne določa omejitev, ki za doseganje teh ciljev niso nujne; in • takšnim podjetjem glede znatnega dela zadevnega blaga (produktov) ne daje možnosti izključitve konkurence.

18. Opombe k čl. 101(3) PDEU: -sistem zakonskih izjem (razlika od individualnih administrativnih izjem pred reformo 2004), -skupinske izjeme, -Uredba 1/2003, -dokazno breme.