Duška Rokavec

1. Duška Rokavec GLINE V SLOVENIJI

2. Gline so : • nekovinske mineralne surovine, uporabne za različne industrijske namene, npr.: v industriji gradbenih materialov, keramični industriji, industriji ognjevarnih materialov. • drobnozrnati sedimenti, ki imajo veliko sposobnost absorpcije vode in se dajo v vlažnem stanju oblikovati ter so plastični. Po sušenju in žganju se gline zgostijo, otrdijo in postanejo odporne proti mehanskim, toplotnim in kemičnim vplivom (Grimshaw, 1971). • Po nastanku so pretransportirani produkti preperevanja matičnih kamnin in so večinoma plastovite (močvirske, rečne, jezerske ali morske; redko nastale »in situ"). • niso predmet svetovne trgovine, na trgu nastopajo v obliki končnih proizvodov z dodano vrednostjo (različne vrste keramike, gradbeni izdelki idr.). • »brickclay«, »ballclay« in »fireclay«. • Zakona o rudarstvu (ZRud-1) : • »mineralne surovine za predelovalno industrijo«, kamor sodijo tudi keramična in ognjevarna glina, lončarska glina itd. • »mineralne surovine za industrijo gradbenih materialov«, kamor spadajo tudi opekarska glina ter fliš in lapor za opekarstvo. • Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije • gospodarsko potrebne in avtohtone mineralne surovine

3. O glinah in gliniščih na globalni ravni : značilnosti in uporabne lastnosti glin, gline kot vrsta mineralne surovine v EU in slovenskem prostoru, dosedanje stanje raziskanosti v primerjavi z drugimi državami članicami, pridobivalne metode in gline v prostoru, katerih izkoriščanje je omejeno s prostorskim načrtovanjem in drugimi rabami v prostoru; • Nahajališča glin v Sloveniji : porazdelitev in posebnosti glinišč glede na različna sedimentacijska okolja, uporabna vrednost opekarskih in keramičnih glin, njihovo obnašanje po sušenju in žganju, pa tudi rudarski prostori ter proizvodnja in zaloge v njih, slovenski in EU trg z opečnimi izdelki, kot tudi sanacija in nova raba prostora. • Kot zaključki: razvrstitev 47 znanih nahajališč glin v katalog po stopnji perspektivnosti od neperspektivnih do najbolj perspektivnih.

4. Raziskovanje in izkoriščanje glin pri nas • ustrezne geološke danosti; • začasna dejavnost, ki potrebuje odrejen prostor za določen čas; • po zaključku pridobivanja je možna sanacija v smislu vrnitve prvotne funkcije prostora ali nove uporabne vrednosti prostora; • dostopnost do nahajališč !!! (MineralsPlanningPolicies, 2004). • ni odobrenih raziskovalnih prostorov, • pridobivalni prostori so: • keramična glina (Šmiklavž - Ljubečna, Okroglica I, Globoko in Hom); • ognjevarna glina (Globoko); • opekarska glina (Okroglica II, Boreci/Ključarovski gozd, Hardeška šuma in Pragersko/Gaj).

5. ∑ cca 800 vrtin: - raziskave na glino (5-25 m) - raziskave na premog (globlje vrtine)

6. Slovenske gline: • holocenske, pleistocenske in terciarne gline osrednje Sloveniji in območij pleistocenskih poledenitev so večinoma nečiste, polimineralne in se žgejo rdeče, zato so uporabne kot opekarske gline; • gline Prekmurja, Pomurja in Podravja tertalninske gline Zasavskega bazena so mladoterciarne, pleistocenske in holocenske razmeroma čiste gline, uporabne za manj zahtevne vrste keramike (Štern, 1962). • večji del glin slovenskega ozemlja, predvsem osrednje Slovenije, je kaolinitno-illitnega tipa, • gline vzhodne Slovenije ter Vipavske doline in Notranjske pa so kloritno-illitnega tipa.

7. Razvrstitev slovenskih glin po izvornih območjih • gline vzhodne Slovenije, t.j. Pomurja, Prekmurja in Podravja • gline okolice Celja • premoške gline iz Zasavskega bazena • gline na zakraselih apnencih v in na obrobju premoških kadunj Dolenjske, Notranjske in Bele Krajine • gline območij pleistocenskih poledenitev Kamniških in Julijskih Alp • gline na flišu

8. Uporabne lastnosti glin • Uporabnost glin določajo naslednje lastnosti surove gline: • mineralna sestava, • granulacijska sestava in • fizikalne lastnosti (kot: plastičnost, absorpcija vode, viskoznost in tiksotropnost suspenzije gline v vodi idr.) • Omenjene lastnosti surove gline se odražajo na lastnostih žganih oblikovancev, kot so: • skrček po sušenju in žganju, • žarilna izguba, • vpijanje vode, • barva črepinje, • tlačna in upogibna trdnost, • temperatura klinkerizacije in interval sintranja.

9. Razporeditev glinišč in opekarn pri nas • neravnotežja med zalogami in lokacijami opekarniških obratov, • po II. svetovni vojni je pri nas obratovalo okrog 50 opekarn, • del slovenskega prostora "nepokrit" z opekarniškimi izdelki (Notranjska, Bela Krajina); ponekod glin ne manjka, a ni opekarn (npr. Gorenjska), • v Posočju gline niso razvite, • nezadostno izkoriščena nahajališča (npr. Globokem pri Brežicah), • največje nahajališče gline v Kosezah pri Ilirski Bistrici, kjer nastopa pliocenska homogena plastična glina v sloju debeline do 70 m.

10. S sanacijo se načrtuje nova raba prostora ali pa se vzpostavi raba prostora, ki je bila pred začetkom izkoriščanja in se omogoči sukcesivnost naravnih procesov, kadar niso ogroženi varnost, zdravje in življenje ljudi (Uredba o prostorskem redu Slovenije).

12. »Raw Material SupplyGroup« - lista 41 izbranih surovin na podlagi stopnje rizične preskrbe in ekonomskega pomena surovin.

13. Določitev perspektivnosti nahajališč glinena podlagi podatkov o surovini in nahajališčih, • Izdelan je kataster slovenskih glinišč(razvrstitev 47 glinišč po stopnji perspektivnosti): • petina analiziranih nahajališč je perspektivnih: vlaganje v raziskave smiselno; • dobra polovica nahajališč pogojno perspektivnih: obstaja možnost, da bi z dodatnimi raziskavami prišli do zadovoljivih rezultatov; • petina nahajališč neperspektivnih: vsakršno vlaganje sredstev v raziskave bi bilo neracionalno.