1 / 29

Spremembe zaposlenosti glede na tip zaposlitve

Stanje na področju fleksibilnosti trga dela v Sloveniji po uveljavitvi ZDR-1 in sprememb ZUTD dr. Alenka Kajzer Ljubljana, 29. 8. 2014.

Télécharger la présentation

Spremembe zaposlenosti glede na tip zaposlitve

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Stanje na področju fleksibilnosti trga dela v Sloveniji po uveljavitvi ZDR-1 in sprememb ZUTDdr. Alenka KajzerLjubljana, 29. 8. 2014 Projekt DialogeS: »ZDOPS in SOPS skupaj v socialnem dialogu do predlogov izvedbenih rešitev na področju pogojev dela in zaposlovanja v obrti in podjetništvu«. Projekt delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, 1. razvojne prioritete: »Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti prednostne usmeritve« in 1.4 prednostne usmeritve: »Pospeševanje razvoja novih zaposlitvenih možnosti«.

  2. Vsebina:1. Fleksibilnost trga dela - pojem in merjenje fleksibilnosti trga dela, - dejavniki fleksibilnosti, - indeks varovanja zaposlitve spremembe v regulaciji trga dela z vidika fleksibilnosti2. ustrezna ponudba delovne sile kot dejavnik fleksibilnosti3. Zaposlovanje s krajšim delovnim časom kot možnost za večjo fleksibilnost Projekt DialogeS: »ZDOPS in SOPS skupaj v socialnem dialogu do predlogov izvedbenih rešitev na področju pogojev dela in zaposlovanja v obrti in podjetništvu«.

  3. Pojem fleksibilnosti trga dela v ek. literaturiNa makro ravni govorimo o zunanji fleksibilnosti trga, ki zajema naslednje vidike:- numerična fleksibilnost, ki izraža prilagajanje zaposlenosti (zunanja numerična fleksibilnost) in opravljenih delovnih ur (notranja numerična fleksibilnost), spremembam povpraševanja na trgih blaga- fleksibilnost stroškov dela, - mobilnost delovne sile Projekt DialogeS: »ZDOPS in SOPS skupaj v socialnem dialogu do predlogov izvedbenih rešitev na področju pogojev dela in zaposlovanja v obrti in podjetništvu«.

  4. Na ravni podjetja oz. mikro ravni,(notranja fleksibilnost) sta Rimmer in Zappala (1988) opredelila naslednje oblike: -zunanja numerična fleksibilnost, ki označuje sposobnost podjetja, da prilagodi raven števila zaposlenih spremembam na trgu blaga -notranja numerična fleksibilnost, ki označuje sposobnost podjetja, da prilagodi obseg in časovno razporeditev dela (število delovnih ur in delovni čas) -funkcionalna fleksibilnost, ki daje delodajalcu možnost razporejanja zaposlenih na različna delovna mesta (notranja mobilnost zaposlenih);-fleksibilnost plač in stroškov dela, ki označuje sistem plač in nagrajevanja dela oziroma povezanost plač z rezultati dela;-proceduralna fleksibilnost, ki jo določajo postopki pogajanj in dogovarjanja o elementih, ki določajo prej omenjene oblike fleksibilnosti na ravni podjetja. Projekt DialogeS: »ZDOPS in SOPS skupaj v socialnem dialogu do predlogov izvedbenih rešitev na področju pogojev dela in zaposlovanja v obrti in podjetništvu«.

  5. Merjenje fleksibilnosti trga dela:- ni enotnega celovitega merila - uporabljajo se parcialna merila (npr. delež delnih zaposlitev in/ali delež začasnih zaposlitev v skupni zaposlenosti) - merilo zunanje fleksibilnost na makro ravni bi lahko: koeficient elastičnosti zaposlenosti glede na gospodarsko aktivnost, stopnje realokacije zaposlenih ali/in brezposelnih- kot merilo notranje fleksibilnosti na ravni podjetja: stopnja fluktuacije delavcev v podjetju, število menjav delovnih mest v podjetju glede na število zaposlenih v podjetjuKaj za Slovenijo kažejo parcialna merila? Projekt DialogeS: »ZDOPS in SOPS skupaj v socialnem dialogu do predlogov izvedbenih rešitev na področju pogojev dela in zaposlovanja v obrti in podjetništvu«.

  6. Delne zaposlitve so zaposlitve s skrajšanim delovnim časom in vse druge oblike dela, ki trajajo manj kot 36 ur na teden Projekt DialogeS: »ZDOPS in SOPS skupaj v socialnem dialogu do predlogov izvedbenih rešitev na področju pogojev dela in zaposlovanja v obrti in podjetništvu«.

  7. Začasne zaposlitve zajemajo zaposlitve s pogodbo za določen čas in druge oblike dela, ki en pomenijo zaposlitve za nedoločen čas v delovnem razmerju (študentsko delo) Projekt DialogeS: »ZDOPS in SOPS skupaj v socialnem dialogu do predlogov izvedbenih rešitev na področju pogojev dela in zaposlovanja v obrti in podjetništvu«.

  8. Projekt DialogeS: »ZDOPS in SOPS skupaj v socialnem dialogu do predlogov izvedbenih rešitev na področju pogojev dela in zaposlovanja v obrti in podjetništvu«.

  9. Spremembe zaposlenosti glede na tip zaposlitve Projekt DialogeS: »ZDOPS in SOPS skupaj v socialnem dialogu do predlogov izvedbenih rešitev na področju pogojev dela in zaposlovanja v obrti in podjetništvu«.

  10. Naj bolj pogosto izpostavljeni dejavniki fleksibilnosti trga dela so :-pravila o odpuščanju in najemanju - odpovedni roki, - odpravnine,- možnosti uporabe začasnih zaposlitev,- “varovanje zaposlitve” oz. “employment protection”- način oblikovanja plač, vključno z minimalno plačo Projekt DialogeS: »ZDOPS in SOPS skupaj v socialnem dialogu do predlogov izvedbenih rešitev na področju pogojev dela in zaposlovanja v obrti in podjetništvu«.

  11. Varovanje zaposlitveOECD Emloyment protection legislation index vsebuje oceno 22 osnovnih delov ureditve trga dela, ki se nanašajo na v tri področja: (i) “varovanje” redno zaposlenega zoper individualno odpoved; (ii) urejenost začasnih oblik zaposlenosti in (iii) specifične zahteve ob kolektivnem odpuščanjuNova metodologija OECD pozna 4 indeksi:a) Indeks varovanja redno zaposlenega v primeru individualne odpovedi (EPR),b) Indeks dodatnih zahtev v primeru kolektivne odpovedi (EPC),c) indeks varovanja redno zaposlenega zoper individualno in kolektivno odpoved, ki združuje indeks EPR in EPC,d) Indeks urejenosti začasnih oblik zaposlenosti (EPT). vrednosti od 0 do 6, višja vrednost kaže večjo rigidnost Projekt DialogeS: »ZDOPS in SOPS skupaj v socialnem dialogu do predlogov izvedbenih rešitev na področju pogojev dela in zaposlovanja v obrti in podjetništvu«.

  12. Vpliv varovanja zaposlitve na gibanja na trgu dela Teorija pravi naslednje:(i) stroški odpuščanja stabilizirajo zaposlenost v primeru upadanja gospodarske aktivnosti in zadržuje zaposlovanje v primeru okrevanja aktivnosti, (iii) močno varovanje zaposlitve zmanjšuje nastajanje novih delovnih mest in tudi krčenje obstoječih delovnih mest. (ii) ker varovanje zaposlitve vpliva na nagnjenost k zaposlovanju in odpuščanju, je učinek na lahko vprašljiv, kar dokazujejo tudi empirične analizeEmpirične analize pa kažejo: - več študij pa dokazuje, da varovanje zaposlitve pomembno vpliva na realokacijo dela oz. na mobilnost delovne sile med podjetji (stopnja realokacije brezposelnih in zaposlenih)- več konsenza je pri učinku reform na brezposelnost mladih in žensk, ki ju znižuje, bolj fleksibilna zakonodaja pa zmanjšuje tudi dolgotrajno brezposelnost Projekt DialogeS: »ZDOPS in SOPS skupaj v socialnem dialogu do predlogov izvedbenih rešitev na področju pogojev dela in zaposlovanja v obrti in podjetništvu«.

  13. Razmerje med varovanjem redne zaposlitve in uporabo začasnih zaposlitev v EU v letu 2008 Projekt DialogeS: »ZDOPS in SOPS skupaj v socialnem dialogu do predlogov izvedbenih rešitev na področju pogojev dela in zaposlovanja v obrti in podjetništvu«.

  14. Projekt DialogeS: »ZDOPS in SOPS skupaj v socialnem dialogu do predlogov izvedbenih rešitev na področju pogojev dela in zaposlovanja v obrti in podjetništvu«.

  15. Projekt DialogeS: »ZDOPS in SOPS skupaj v socialnem dialogu do predlogov izvedbenih rešitev na področju pogojev dela in zaposlovanja v obrti in podjetništvu«.

  16. Poslabšanje gospodarskih razmer v obdobju 2008-2013 je povzročilo zmanjšanje zaposlenosti v Sloveniji za 9,7 % (gradbeništvo za 38,3 %).Število delovno aktivnih v obrti in podjetništvu do leta 2012 zmanjšalo za 15,7%,(lastnikov manj za okoli 5 %, število pri njih zaposlenih pa za okoli 20 %). Razloga za večji padec bi lahko bila :(i) večji delež gradbeništva v obrti in podjetništvu kot v celotnem gospodarstvu.(ii) večji delež začasno zaposlenih v obrti in podjetništvu kot celotnem gospodarstvu Projekt DialogeS: »ZDOPS in SOPS skupaj v socialnem dialogu do predlogov izvedbenih rešitev na področju pogojev dela in zaposlovanja v obrti in podjetništvu«.

  17. Glavne spremembe v regulaciji trga dela v letu 2013 z vidika fleksibilnosti:a) poenostavitev postopka odpovedi, b) skrajšanje odpovednih rokov,c) zmanjšanje odpravnin za nekatere skupine zaposlenih,d) uvedba odpravnine v primeru zaposlitve za določen čas,e) dodatne omejitve pri veriženju pogodb za določen čas,f) možnost začasnega in občasnega dela upokojencev Projekt DialogeS: »ZDOPS in SOPS skupaj v socialnem dialogu do predlogov izvedbenih rešitev na področju pogojev dela in zaposlovanja v obrti in podjetništvu«.

  18. ZDR-1 in ZUTD-A sta zmanjšala varovanje zaposlitve, kar se pokaže tudi v Indeksu varovanja zaposlitve: Projekt DialogeS: »ZDOPS in SOPS skupaj v socialnem dialogu do predlogov izvedbenih rešitev na področju pogojev dela in zaposlovanja v obrti in podjetništvu«.

  19. Indeks varovanja redne zaposlitve zoper individualno odpoved Projekt DialogeS: »ZDOPS in SOPS skupaj v socialnem dialogu do predlogov izvedbenih rešitev na področju pogojev dela in zaposlovanja v obrti in podjetništvu«.

  20. Prvi učinki sprememb v regulaciji trga dela? Projekt DialogeS: »ZDOPS in SOPS skupaj v socialnem dialogu do predlogov izvedbenih rešitev na področju pogojev dela in zaposlovanja v obrti in podjetništvu«.

  21. Prvi učinki sprememb v regulaciji trga dela? Projekt DialogeS: »ZDOPS in SOPS skupaj v socialnem dialogu do predlogov izvedbenih rešitev na področju pogojev dela in zaposlovanja v obrti in podjetništvu«.

  22. Vpliv sprememb na fleksibilnost?- vzpostavljeni pogoji z manjšim varovanjem zaposlitve,-večja elastičnost zaposlenosti na stroške dela,- funkcija povpraševanja po delovni sili kaže na možen pozitiven učinek na zaposlovanje - večja dinamika na trgu dela skozi agregatne kazalnike: večja stopnja realokacije brezposelnih (vsota prilivov v brezposelnost in odlivov iz brezposlnosti v zaposlitve/ št. brezposelnih)- realokacije zaposlenih sicer ni večja, vendar na to vpliva predvsem manj odpuščanja, kar je lahko posledica postopne krepitve gospodarske aktivnosti Projekt DialogeS: »ZDOPS in SOPS skupaj v socialnem dialogu do predlogov izvedbenih rešitev na področju pogojev dela in zaposlovanja v obrti in podjetništvu«.

  23. Projekt DialogeS: »ZDOPS in SOPS skupaj v socialnem dialogu do predlogov izvedbenih rešitev na področju pogojev dela in zaposlovanja v obrti in podjetništvu«.

  24. ZUTD-A je uvedel možnost začasnega in občasnega dela upokojencev, ki bi lahko povečal možnosti za fleksibilnost - podatki o obsegu takšnega dela upokojencev kažejo, da so ga uporabili predvsem delodajalci z 1-10 številom zaposlenih.- za enkrat uporabljen v skromnem obsegu (le 0,6% delovno aktivnih starejših od 50 let v drugi polovici leta 2013)- neizkoriščen potencial za fleksibilnost in možnost povezovanja z zaposlovanjem mladih (mentorske sheme)Začasno delo brezposelnih oseb?- Zaželeno za delodajalce- lahko koristno za brezposelne osebe pri navezovanju stikov z delodajalci in pridobivanju izkušenj, - nevarnost ujetosti BO v kratkotrajne oblike dela.Morda je rešitev t.i. Job rotation programu po vzoru Danske- na primer v primeru daljših bolniških odsotnosti zaposlenih Projekt DialogeS: »ZDOPS in SOPS skupaj v socialnem dialogu do predlogov izvedbenih rešitev na področju pogojev dela in zaposlovanja v obrti in podjetništvu«.

  25. 2. Spremljanje in napovedovanje potreb na trgu delaZa fleksibilnost malih delodajalcev je pomembna tudi ustrezna ponudba kadrov po katerih povprašujejoZUTD-A je ukinili obvezno prijavo prostega delovnega mesta na ZRZS, sredi aprila 2013, Slovenija potrebuje sistem spremljanja in napovedovanja potreb delodajalcev po veščinah in znanjihKratkoročne potrebe delodajalcev je možno spremljati s pogostimi stiki ZRZS z delodajalci, morda tudi v okviru pisarn za delodajalceZRZS je razvil anketo za napovedovanje kratkoročnih potreb (Napovednik zaposlovanja- prvi rezultati že objavljeni)Številne države imajo razvite modele za srednjeročno in dolgoročno napovedovanje potreb po poklicih in veščinah. Projekt DialogeS: »ZDOPS in SOPS skupaj v socialnem dialogu do predlogov izvedbenih rešitev na področju pogojev dela in zaposlovanja v obrti in podjetništvu«.

  26. 2. Spremljanje in napovedovanje potreb na trgu delaZa srednjeročno in dolgoročno napovedovanje potreb po poklicih in veščinah pa imajo številne države razvite modele, ki temeljijo na modelih ekonomskega ravnotežja V Franciji ministrstvo za delo pripravlja napovedi na ravni poklicnih skupin, ministrstvo za izobraževanje pa napoveduje potrebe po ravneh kvalifikacij, s čimer skuša zapreti razkorak med potrebami in veščinami.Finski model za napovedovanje predstavlja model CGE, ki temelji na predpostavkah o gospodarskih gibanjih v svetu in v domačem gospodarstvu, kar na eni strani določa povpraševanje po delu, hkrati pa upošteva tudi gibanja na strani ponudbe delovne sileČeška ima razvit model za petletne projekcije za 32 poklicnih in 27 izobrazbenih skupin in za 300 študijskih področij na srednješolski in terciarni ravni izobraževanjaKaj pa Slovenija? Projekt DialogeS: »ZDOPS in SOPS skupaj v socialnem dialogu do predlogov izvedbenih rešitev na področju pogojev dela in zaposlovanja v obrti in podjetništvu«.

  27. 3. Zaposlovanje s krajšim delovnim časom - lažje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja - prenos znanja in izkušenj na mlade Zakaj se v Sloveniji uporablja precej manj pogosto kot v drugih državah?Sistemske možnosti za delo s krajšim delovnim časom daje:(i) zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, (ii) Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter invalidnosti skladno z določili Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, (iii) Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju- delna upokojitev in invalidska upokojitev Večina dela s krajšim delovnim časom je posledica navedenega Projekt DialogeS: »ZDOPS in SOPS skupaj v socialnem dialogu do predlogov izvedbenih rešitev na področju pogojev dela in zaposlovanja v obrti in podjetništvu«.

  28. 4. ZaključekFleksibilnost je še posebej pomembna za male delodajalceUčinki lanskih sprememb v regulaciji trga dela na fleksibilnost se še niso povsem pokazali, čeprav so vzpostavljeni pogoji z manjšim varovanje rednih zaposlitev Za povečanje fleksibilnosti bi bilo smiselno v okviru APZrazviti t.i. job rotation in job sharing Napovedovanje kratkoročnih potreb po poklicnih kadrih nujno sodelovanje delodajalcevZa napovedovanje potreb na srednji in daljši rok pa bi bilo smiselno razviti modelska orodja Projekt DialogeS: »ZDOPS in SOPS skupaj v socialnem dialogu do predlogov izvedbenih rešitev na področju pogojev dela in zaposlovanja v obrti in podjetništvu«.

  29. HVALA ZA VAŠO POZORNOST!lena.kajzer@gmail.com Projekt DialogeS: »ZDOPS in SOPS skupaj v socialnem dialogu do predlogov izvedbenih rešitev na področju pogojev dela in zaposlovanja v obrti in podjetništvu«. Projekt delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, 1. razvojne prioritete: »Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti prednostne usmeritve« in 1.4 prednostne usmeritve: »Pospeševanje razvoja novih zaposlitvenih možnosti«.

More Related