1 / 29

Subkulture

Subkulture. Ločimo lahko. eksogene (zunanje) - migracije, kulturni konflikt in endogene (notranje), družbena protislovja, notranji konflikti, anomija. Nekatere pomembnejše razlage odklonskih subkultur:. Delinkventni dečki (Albert COHEN);

merlin
Télécharger la présentation

Subkulture

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Subkulture

  2. Ločimo lahko • eksogene (zunanje) - migracije, kulturni konflikt in • endogene (notranje), družbena protislovja, notranji konflikti, anomija.

  3. Nekatere pomembnejše razlage odklonskih subkultur: • Delinkventni dečki (Albert COHEN); • Sistem različnih možnosti (Richard CLOWARD in Lloyd OHLIN); • Delavska kultura (W.B.Miller)

  4. Delinkventni dečki (Albert COHEN) • Mladi iz nižjega razreda pogosteje odklonski • Šola, množični mediji, predstavniki širše družbe širijo vrednote srednjega razreda, kot so tekoče izražanje, pismenost, odlaganje zadovoljstva, čistoča, urejenost, pridnost, ... • Otroci nižjega razreda kmalu ugotovijo, da se ta »igra« odvija po pravilih, ki niso njihova. Ta občutek je imenovan »statusna frustracija«. • Razvijati začnejo skupinsko obliko alternativnega vrednostnega sistema, katerega cilji bodo lažje uresničljivi oz. bodo usklajeni z njihovim družbenim položajem. • Kar ustvarijo je nova kultura: gre za ustvarjanje skupnih standardov in medsebojno preverjanje sledenja tem standardom; • Kar ustvarijo je obenem subkultura: te norme, to kulturo sprejmejo tisti, ki jim sprejetje tega na nek način koristi ter si nudijo medsebojno podporo za nadaljnji obstoj teh norm • Cohen je tokom opazovanja teh kultur opazil iracionalnost in negativizem v njihovem vedenju. To ga je pripeljalo do sklepa, da delinkventi, ne le zavračajo družbene norme, pač pa jih celo postavljajo na glavo, saj sprejemajo vrednote, ki so diametralno nasprotne splošno sprejetim in so take, ki jih dominantna kultura najostreje obsoja.

  5. 2. Sistem različnih možnosti (Richard CLOWARD in Lloyd OHLIN;Delinquency and opportunity). • Njuna teorija zasnovana na konceptu anomije, kulturne transmisije in diferencialnih asociacij. • Tako kot legitimna sredstva niso vsem v enaki meri dostopna, velja podobno tudi za nelegitimna sredstva. Oboje je odvisno od posameznikovega položaja v družbeni strukturi. • Avtorja ločila tri oblike subkultur: • a) kriminalno subkulturo (stabilna, integrirana geta omogočajo organiziranost kriminala, mladostniki se poslužujejo učinkovitih, pa čeprav kriminalnih stilov življenja, k temu jih usmerja tudi stabilna socialna kontrola) • b) konfliktno - skupine so osredotočene na nasilje in medsebojne fizične obračune, osnovni mehanizem za dosego statusa je nasilje (družbeno dezorganizirana geta, taka območja svojim prebivalcem ne nudijo niti legitimnih niti nelegitimnih sredstev, med-generacijska integracija je slaba …) • c) umik – vanjo vstopijo posamezniki, ki ne uspejo ne z legitimnimi ne z nelegitimnimi sredstvi na poti k uspehu. Status ti mladostniki iščejo v ožjih solidarnostnih skupinah, v večini primerov gre za skupine odvisnikov.

  6. 3. Delavska kultura – avtonomni kulturni milje, ki proizvaja mladoletniško delinkvenco (Walter B. MILLER). • Primarno otroke vzgaja »gospodinjstvo«, občasno ali trajno odsotni očetje, socializacija se zato odvija na nivoju vrstniške skupine. • Delavska kultura; delinkventne adolescentske subkulture so le posebno intenzivna manifestacija in maksimizacija značilnosti, že tako značilnih za delavski razred (žilavost, možatost, pogum, sposobnost ugnati drugega, odrezavost, pripravljenost tvegati, želja po aktivnosti, neodvisnost od avtoritet a hkrati iskanje statusa in pripadnosti znotraj skupine. • Walter B. MILLER v nasprotju s COHENOM meni, da mladoletniška delinkvenca torej ni iracionalna in ne želi postavljati na glavo vrednot širše družbe, pač pa gre le za prilagoditev teh mladostnikov svojemu bodočemu položaju.

  7. A) KAKO SUBKULTURA VPLIVA NA DOMINANTNO KULTURO: • REORGANIZIRANJE KONVENCIONALNOSTI PREKO STILA B) KAKO DOMINANTNA KULTURA VPLIVA NA SUBKULTURO: • REORGANIZIRANJE SUBKULTURNEGA STILA PREKO KONVENCIONALNOSTI

  8. Način, ki se ga ljudje poslužujemo za "branje" celotne družbene stvarnosti, se nam večinoma zdi povsem logičen, nedvoumen, predvsem pa utemeljen z "zdravim razumom". Dejstvo pa je, da vse družbene procese dojemamo preko oblik, v kakršnih so nam ti predstavljeni. SKLOP tega "VEČINSKEGA NAČINA BRANJA" predstavlja DOMINANTNO IDEOLOGIJO določene družbe.

  9. Glavna smernica te prevladujoče kulture je nagnjenost k temu, da se maskira kot narava, da zamenja zgodovinske forme z "normaliziranimi".

  10. Ena izmed pomembnih lastnosti, ki definirajo NASPROTNICO GLAVNEMU TOKU - dominantni kulturi - SUBKULTURO, pa je prav to, da se preko svojega IZRAZNEGA VIDIKA - STILA zoperstavlja protokolom in stereotipom dominantne kulture in ima sposobnost odkrivati tisto, čemur bi lahko rekli "lažna očitnost vsakdanjih praks".

  11. Za ustvarjanje določenega stila si nosilci subkultur "izposojajo" predmete, pojme, iz vsakodnevnega življenja in ti predmeti (oz. pojmi) lahko potem začno dobivati popolnoma nove pomene (ali pa tudi ostanejo predmeti z "odvzetim" pomenom, prazni, zaželeni sami po sebi.)

  12. Na primer: Avtorje grafita z na videz iracionalno vsebino lahko razumemo kot da zbadajo, postavljajo pod vprašaj sintakso vsakdanjika, ki narekuje načine, na katere se večina svetovnih predmetov in besed uporablja oz. "bere", da bi morda (podobno kot je to storil nadrealizem v literarni umetnosti) povzročili neko simbolno revolucijo predmetov, oz. revolucijo predpisanih načinov za uporabo, čitanje in osmišljanje vseh stvari na svetu.

  13. DA BI POKAZALI, DA NI NUJNO TAKO, AMPAK JE LAHKO TUDI DRUGAČE. Primeri: • 1. MAJ • 2. KOŠIR • 3. TOMBA (grafit, Metelkova, 1996) ali ali • Dadaizem s tem, da cefra na koščke vsa gesla estetike, kulture in ponotranjenosti, prvič ne stoji več življenju estetsko nasproti." (iz Dadaističnega manifesta, 1918; v Literatura, 1987, str. 43) ali • Novi nadrealizem se bo pojavil skozi odrivanje zdravega razuma, pad vladajočih kategorij, slavljenje abnormalnega m prepovedanega." (iz Manifesta nadrealizma, 1924; v Liteartura, 1987, str. 153) ali • In punk si je svoj stil ustvaril s pomočjo predmetov, izposojenih iz najrazličnejših kontekstov vsakdanjega življenja, katerim je popolnoma popačil pomen in jih nato že samo s svojo navzočnostjo v družbi slovesno vrnil – kot porog vsem ustaljenim vrednostmi.

  14. Dadaizem in nadrealizem sta izšla iz kritike tradicionalne umetnosti in tradicionalnega šifriranja smisla. Zato si lahko predstavljamo, kaj je za njuno usodo pomenilo, ko sta bila kot literarni smeri sprejeta v okvire tradicionalne umetnosti. • Lahko bi pokazali, kako je na podoben način kot nadrealizem, “umrl” tudi punk:

  15. KAKO DOMINANTNA KULTURA VPLIVA NA SUBKULTURO • Reorganiziranje subkulturnega stila preko konvencionalnosti

  16. Aktivnosti subkulturnih skupin so preko stila in z motiviranim obnašanjem nasprotovati, se upreti vrednotam v katerih so njihovi člani bodisi bili vzgojeni bodisi - gledano širše - vrednotam, prevladujočim v okolju, v katerem živijo.

  17. Njihov namen je s podrobnejšim uvidom mogoče prikazati kot reševanje problemov izhajajočih iz protislovij v družbenih odnosih oziroma kot razkrivanje tistih segmentov družbene realnosti, v katerih prevladujoča ideologija ni več najustreznejši odgovor na dejansko stanje.

  18. Vendar pa ima prevladujoča ideologija vgrajene različne mehanizme samoohranjanja, ki so pogosto tako prikriti, da se površnemu opazovalcu lahko sploh nikoli ne pokažejo. • Njen glavni adut je ravno sklicevanje na naravnost njene strukture; za vsako pravilo, ki ga postavlja, ima postavljenih tudi dosti argumentov, ki prav tako delujejo na osnovi sklicevanja na nespornost vrednosti kot so morala, red, estetika, higiena...

  19. Vredonte, kot so morala, higiena, red,... so po eni strani gotovo nevprašljive vrednote večine ljudi. Nanje pa lahko gledamo tudi kot na ideološki instrumentarij vladajočih, s pomočjo katerega se lahko upravičuje cenzuro oziroma sankcije ali pa se celo to dvoje preda v soupravljanje meščanom (oz. državljanom ), le ti postanejo soodgovorni za kontroliranje nosilcev in pa manifestacij tistih teženj, ki se z vladajočim govorom ne strinjajo, spodjedajo njegove vsebinske temelje, ga postavljajo na dvom.

  20. Po drugi strani pa ne smemo prezreti vpliva prevladujoče ideologije na miselnost oz. vrednostni sistem ljudi. Prav zaradi zgoraj omenjenih lastnosti gotovo v delu prebivalstva utrjuje veljavnost dogem, na katerih sama temelji; ko le-te postanejo vprašljive, pa vzbuja nesoglasja tistega dela družbe, ki v prevladujočih vrednostih ne vidi svojega smisla, ki v njih zapazi določen zamik, neresničnost, neprimernost svojemu položaju.

  21. V primeru, ko take skupine postanejo preočitne ali preglasne, da bi se jih dalo enostavno prikriti oziroma kljub njihovemu obstoju vzdrževati navidezno naravnost in nevprašljivost obstoječega reda, ureditve in - poleg tega – ker bi taka dejavnost zahtevala večjo mero totalitarnosti, kar pa ni v skladu z današnjo - demokratično družbo, prevladujoča ideologija uporabi drugačen način, ki morda na prvi pogled nima nič skupnega s prvim in na videz ne izgleda kot vzdrževanje obstoječih vrednosti in vrednot. Morda je primernejša oznaka za ta proces kompromis in sicer kompromis med dominantno kulturo in subkulturo.

  22. Že s strani samih medijev lahko zasledimo izrazito dvoličen odnos do subkulturnih gibanj, stilov. Na trendovskih in modnih straneh se jih pod pretvezo novosti, modne inovacije ali zgolj zanimivosti kuje v zvezde, medtem ko se jih na straneh o družbeni problematiki graja in obsoja. Sredstva medijev ne beležijo le odpora, pač pa ga hkrati umeščajo znotraj vladajočega okvira pomena. Tiste mlade ljudi, ki pristopajo k neki kulturi, istočasno preko množičnih občil vračajo na tisto mesto, kamor bi jih želel namestiti zdravi razum. Preko tega trajnega procesa vračanja se ureja narušeni red, subkultura pa se sprejema kot "zabavni spektakel« v okviru vladajoče ideologije, iz katere delno izhaja.

  23. Sam proces vračanja se odvija v dveh oblikah. Prvo je Hebdige poimenoval BLAGOVNA OBLIKA, pomeni pa pretvarjanje subkulturnih obeležij (oblačil, glasbe, žargona...) v predmete masovne proizvodnje. • Ali komercializacija subkulturnega stila – prerokuje bližnjo smrt subkulture?

  24. Primeri: • “V tej celi frki, ki je nastala, ne vem več kaj punk danes pomeni. Pod punk poskušajo zriniti kup nekih stvari, ki s punkom nimajo zvezc. Naprimer - moda. Danes ima že vsaka pička lase počesane v vis, v časopisih pa bereš, da ima punk - frizuro. Ničesar vcč ne kapiram." ali • “Punk so bili Sex Pistolsi in še neki bandi. Vse ostalo je blef, ki so ga napravili mediji” (Izjave pripadnikov Ijubljanske punk scene, 1986) ali • Fraza, ki je bila verjetno izmišljena od modnih oblikovalcev v 70-ih letih "ŠOK JE ŠIK se je nanašala na punk. Ob tem se nam lahko porodi primerjava s frazo, ki je popularna danes »GRAFITI - UMETNOST ALI VANDALIZEMT.«

  25. Druga oblika vračanja je imenovana IDEOLOŠKA OBLIKA • Mediji in drugi elementi glavnega toka, s pomočjo ponovnega definiranja neke deviantne skupine oz. njenega vedenja, in sicer s termini, katerim se je ta skupina prvotno zoperstavila, razvrednotijo drugačnost in zabrišejo njen pravi namen. Primeri: • Tudi punkerji so ljudje ali • Slika urejene punkerske družinice objavljena v časopisu

  26. To, kar se zgodi med dominantno kulturo in subkulturo ob uničenju slednje lahko poimenujemo kompromis. In v tem primeru je "uničenje" primeren izraz za to le še s stališča nosilcev subkulture. Določeni vidiki take subkulture (četudi morda popačeni) namreč ostanejo v družbi in jo tako na svoj določen način bodisi razširijo, v vsakem primeru pa preoblikujejo, rebalansirajo prevladujoči vrednostni sistem (pa četudi morda v svoji osnovi od večine ostajajo nerazumljeni!).

  27. Rušenje reda na eni in ugašanje na drugi strani je pač življenjski cikel vsake subkulture in proti-kulture, vseeno pa vsaka od njih v družbi, proti določenim segmentom katere je nastopila, pusti nek svoj pečat. In družba se s priznavanjem novih in novih razlik, s sprejemanjem različnih refleksij same sebe vase nekako širi, še vedno pa (tako se zdi) ostaja v osnovi ista, z istimi starimi tabuji in dogmam, morda le v novih preoblekah.

  28. Grožnje varuhov obstoječe morale se je torej z vidika izvornih punkerjev uresničijo, druga plat, brez katere ta resnica ni popolna pa je, da prav tako kot punk ni več kar je nekoč bil, tudi utrjene institucije tistega časa niso več kar so bile. In lahko si drznemo trditi, da je k temu prispeval tudi punk.

More Related