DELOVNA SKUPINA » Socio -ekonomska varnost«

1. DELOVNA SKUPINA »Socio-ekonomska varnost« OSAMOSVOJI SE!! MODERATOR: Jože Gornik, CNVOS STROKOVNJAK: Simona Smolej, Inštitut RS za socialno varstvo

2. DELOVNA SKUPINA »Socio-ekonomska varnost« ČLANI: Nuša B., Vesna J., Franci B., Božidar R., Tadeja M., Matic V., Dejan V., Marko K., Miha M., Luka I. MODERATOR: Jože Gornik, CNVOS STROKOVNJAKINJE: Simona Smolej, Inštitut RS za socialno varstvo Barbara Zupan, Evropska komisija Stanka Intihar, Statistični urad RS

3. SOCIO-EKONOMSKI STATUS Opisuje položaj posameznika v družbenem okolju IZOBRAZBA ZAPOSLENOST DOHODEK DRUŽBENI STATUS • MATERIALNI IN SOCIALNI POLOŽAJ MLADIH JE ODVISEN OD: • MLADINSKIH POLITIK • UKREPOV in STRATEGIJ DRŽAVE BLAGINJE, ki se nanašajo na mlade kakor tudi na politike zaposlovanja, družinske, stanovanjske, izobraževalne in socialne politike

4. ZA KOGA??? ZA MLADE – starost je pomembna zaradi definicije ukrepov in širine pomoči Dijaki Študenti Mladi brezposelni Mladi z manj priložnostmi Mladi z roba družbe Mlade družine

5. Da leta 2020 ne bi potrebovali več Zavoda za zaposlovanje in drugih služb za socialne servise za mlade, je potrebno ohraniti obstoječe dobre prakse in jih nadgraditi z novimi!! • Ali je tale 25 letnik • a) prejemnik otroškega dodatka • b) vlagatelj za otroški dodatek z svojega otroka

6. VIZIJA 2020 Imamo kar potrebujemo in ker ne potrebujemo vsega, smo DRUŽBENO ODGOVORNI in smo preživeli revolucijo mladih z manj priložnostmi. Šolski sistem temelji na vrednotah in enakovredno upošteva neformalno izobraževanje, profesorji so usposobljeni za delo z mladimi in jih lahko učenci zamenjajo, obvezna predmeta sta podjetništvo ter management in uvedena je vzgoja za vrednote  kar vodi k večji solidarnosti Imamo 3 velike tovarne za učenje delovnih navad, kjer lahko vsak mlad človek dobi delo, podjetja imajo predpisano kvoto mladih in so povezana s šolskim sistemom. Postavili smo sistem podpore za mlade z različnimi vrstami tveganja, imamo zastonj wifi povsod in vsi ljudje znajo uporabljati internet.

7. ZAČARAN KROG • Zakaj obstajajo vrednote, kot so : Prvo leto grem na faks, da bom bolj žural, potem pa se bom zares učil? • Zakaj bi imeli brezplačni sistem najboljšega izobraževanja, če pa nam potem ne ostane nič kadrov, ker vsi pobegnejo v tujino??? • Če si mladi res tako silno želijo videti svet, zakaj jim ne omogočimo, da že v času študija vidijo cel svet, da ne bo potem prišlo do »bega možganov« v svet ali pa recimo iz poklicev. (zdravniki – politiki) • Zakaj mladi nimajo možnosti vplivanja na stvari, ki življenjsko vplivajo na njih (recimo na profesorje in program)

8. ZAČARAN KROG • Študent je vesel, dokler dela na študentsko napotnico, ko se želi redno zaposliti pa njegovo mesto prevzame nekdo s študentsko napotnico! • Potem želi dobiti kredit in ga ne more, ker nima dovolj delovnedobe in službe za nedoločenčas! • Ko ima vse to in redno plačuje davke, pa ga država kaznuje za poštenost s plačilomvrtca za 300 EUR, privatnik s črnim SLK mercedesom pa je oproščen plačila vrtca zaradi slabega socialnega položaja? • Zakaj NE PLAČUJEMO davkov glede na realno materialno stanje??

9. ZAČARAN KROG • Vsi pravijo, da imejte po 5 otrok in živite od otroškega dodatka, pa se ne vprašajo, kako lahko potem sploh živiš v današnjem svetu? • Mladi imajo prevelika pričakovanja, ki jih spodbuja tudi potrošniška družba IN hkrati prevzemajo premalo odgovornosti. • Svet nas sili v preveč usmerjeno izobraževanje, kjer se želja/interes posameznika izgubi. Alternativa: brezplačni študij z obvezo do dokončanja do XX leta starosti. • Cena dela se viša s starostjo, ko si mlad pa rabiš bistveno več. • Velika želja po osamosvojitvi, vendar se ne moreš, hkrati pa te starši ne želijo izgubiti.

10. NABOR UKREPOV - splošni Potrebujemo informiranje mladih o vseh obstoječih ukrepih in svetovanje, kdo in kako lahko pride do njih. Potrebujemo strokovno pomoč pri kandidiranju na razpise  možni novi viri sredstev za dvig izobrazbe, zaposljivosti, virov sredstev za podjetništvo. Ukrepi na državni ravni, ki bi MLADINSKE centre in organizacije priznale kot vir pridobivanja znanj in veščin za samostojno življenje  mladinski inkubator Pridobivanje neformalnih znanj za višjo zaposljivost  priznavanje, novi programi (nadgradnja PUM). Prekvalifikacija, dokvalifikacija plačana iz ukrepov države.

11. NABOR UKREPOV - splošni • Od vrtca do 3. življenjske univerze bi moraliimeti del časa namenjenega za etiko in moralo, ki bi morala biti tudi del vzgoje pedagoških delavcev. • Spodbujati bi se morala vzgoja za spremenjen način življenja  mobilnost mladih, urejanje infrastrukture v državi za mlade. • Dolgoročni ukrepi z jasnim ciljem po možnih spremembah, na primer: zgradimo študentski dom, ki se spremeni v varovana stanovanja za starejše. • Potrebujemo podporo sindikatu mladih zaposlenih, ki se bo boril za prvo zaposlene mlade in jih učil o njihovih pravicah…

12. NABOR UKREPOV - izobraževanje Ureditev ukrepov za izgradnjo kampusa, za zagotavljanje cenejšega študija zaradi celovite ponudbe pod ugodnimi pogoji za študente. Ciljno povezovanja študija in prakse, država bi morala subvencionirati podjetja za ta način usposabljanja. Zvečanje kadrovskih štipendij  ciljno izobraževanje, olajšave podjetja za kadrovske štipendije, tudi za poklicne šole.

13. NABOR UKREPOV - izobraževanje • Ukrepi za zagotavljanje enakih možnosti pri pridobivanju izobrazbe za mlade z manj priložnostmi. • Cenejše šolanje - elektronizacija dijaške, študijske literature. • V vsak šolski program se obvezno doda obvezna praksa v delovnih organizacijah z minimalnim številom ur na letnik in čas študija. (cca 80 na semester)

14. NABOR UKREPOV - zaposlovanje Za podjetja se uvede maksimalno kvoto zaposlenih študentov, ostali so redno zaposleni  dvig zaposljivosti. Omogoči se vzgoja delodajalcev za izbor kadrov  upoštevanje mehkih znanj Uvede se davčne olajšave za delodajalce za izobraževanje zaposlenih kadrov. Uvede se agencija »NIČ PAPIROLOGIJE«, ki nudi stalen »support« za nove s.p. poklice ali mala podjetja: poenostavitev poslovanja, ni črnega trga.

15. NABOR UKREPOV - zaposlovanje • Odprtje tehnološko-inovacijskih inkubatorjev . • Ukrepi za financiranje programov nevladnih organizacij, za dvig zaposlitvenih kapacitet mladih. • Ukrep za podjetja, da bi država sofinancirala odprte dneve za deficitarne poklice. (mladi pridejo in poskusijo delo in dobijo plačilo) • Ukrep za mlade, pri prehodu v prvo zaposlitev, za pridobitev praktičnih znanj in veščin in pravnih informacij.

16. NABOR UKREPOV - stanovanja Model subvencioniranja stanovanj za mlade družine: solidarnostna stanovanja,. zbijanje cen stanovanj, ureditev pogojev za dolgoročni najem. Usklajevanje ukrepov države z demografskimi trendi, ne pa gašenje požarov , ampak načrtno. Zakonska možnost skvotanja stanovanja: prazna stanovanja, ki se ne uporabljajo, lahko dobijo mladi. Ukrep ugodnega pridobivanja neprofitnih kreditov za stanovanje za mlade in mlade družine.

17. NABOR UKREPOV – socialni transferji Ukrepi za večje preverjanje uporabnikov socialne pomoči. Ukrepi za dostopnost do vseh ukrepov za mlade z manj priložnostmi. Ukrepi za spodbujanje in dvig družbene odgovornosti. (solidarnost, socialna pomoč)

18. NABOR UKREPOV – socialni transferji • Ukrepi za usklajevanje družinskega in poklicnega življenja. • Ukrepi za spodbujanje mladinskega prostovoljnega dela – plačani prispevki. • Ukrepi, ki so usmerjeni na decentralizacijo na podlagi analiz in dosedanjih ukrepov (stanovanja, službe, kulturne in druge ponudbe, socialna mreža).

19. ZAKLJUČKI Položaj mladih je odvisen od sposobnosti, da si skozi izobraževanje in tekmo na trgu delovne sile zagotovijo ustrezno raven dohodkovne varnosti. Država s sistemom socialnega varstva predstavlja netržni podporni mehanizem, ki zagotavlja podporo otrokom, mladim in družinam. Čeprav trg delovne sile v Sloveniji ne deluje v prid mladim, je tveganje revščine (nezaposlenih in zaposlenih) mladih nižje od povprečja teh kazalcev pri evropskih vrstnikih. Na to vplivata tako podaljševanje bivanja v izvorni družini kot tudi sistem socialnega varstva. Strategija ostajanja doma (racionalna izbira mladih pri zagotavljanju socio-ekonomske varnosti) skupaj s sistemom socialnega varstva predstavlja razmeroma uspešen mehanizem preprečevanja revščine in zadovoljevanja potreb mladih. Potrebno je izboljšati pogoje za laže osamosvajanje mladih, kar pa je samo s podporo sistema socialnega varstva težko uresničljivo.