1 / 35

NAČRTOVANJE NAMAKALNIH SISTEMOV V PODRAVJU Mag. Smiljan Juvan, univ. dipl. inž. grad.

NAČRTOVANJE NAMAKALNIH SISTEMOV V PODRAVJU Mag. Smiljan Juvan, univ. dipl. inž. grad. Gorišnica, 18.9.2014. A. UVOD. HIDROMELIORACIJE Hidrotehnični (agrotehnični) ukrep s ciljem izboljšanja vodnega režima v tleh. OSUŠEVANJE Odvodnja vodnih viškov. NAMAKANJE

mircea
Télécharger la présentation

NAČRTOVANJE NAMAKALNIH SISTEMOV V PODRAVJU Mag. Smiljan Juvan, univ. dipl. inž. grad.

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. NAČRTOVANJE NAMAKALNIH SISTEMOV V PODRAVJUMag. Smiljan Juvan, univ. dipl. inž. grad. Gorišnica, 18.9.2014

  2. A. UVOD HIDROMELIORACIJEHidrotehnični (agrotehnični) ukrep s ciljem izboljšanja vodnega režima v tleh OSUŠEVANJE Odvodnja vodnih viškov NAMAKANJE Dodajanje vode v času deficita vlage v tleh

  3. TEZA: Zaradi izvedenih osuševalnih drenažnih sistemov (v Sloveniji izvedenih preko 60. 000 ha) in izvedenih regulacij vodotokov, se je zmanjšala pogostost poplav, kmetijska zemljišča so osušena in potrebno je namakanje. DISKUSIJA: drenažni sistemi in regulacije so namenjeni odvodnji vodnih viškov v času prevelike vlage v tleh in na površini tal, medtem ko je namakanje potrebno za dodajanje vode v času pomanjkanja vlage v tleh. Z melioracijami kmetijskih zemljišč se je z izvedbo agrotehničnih ukrepov izboljšala tudi struktura tal in zadrževalna kapaciteta za vodo (FC) in s tem zmanjšala občutljivost na sušo.

  4. HIDROPEDOLOŠKE KARAKTERISTIKE TAL Poljska kapaciteta Točka venenja PARAMETRI NAMAKANJA Maksimalni obrok namakanja B.POTREBE RASTLIN PO VODIOSNOVE BILANCE VODE V TLEHHIDROPEDOLOŠKE KARAKTERISTIKE TAL – OSNOVA ZA DOLOČITEV PARAMETROV NAMAKANJA

  5. Obrok namakanja je količina enkratno dodane vode, ki se določi: • na osnovi dejanske vlage v tleh, • globine korenin (fenofaza), • hidropedoloških karakteristik Obrok namakanja predstavlja razliko med poljsko kapaciteto in lentokapilarno točko, v praksi razlika med PK in 0,7 PK (vlaga naj ne pade pod 70 % PK). • Bolj pogosti obroki pri kaplj. namakanju • Bolj pogosti so obroki v začetni razvojni fazi, ko so korenine plitvejše Norma namakanja je količina potrebne dodane vode v vegetacijskem obdobju

  6. BILANCAVODE V TLEH HIDROPEDOLOŠKEKARAKTERISTIKE TAL RAZVOJNA FAZA RASTLIN (FENOFAZA) ZA POSAMEZNO KULTURO METEOROLOŠKE RAZMERE • Padavine • ETP VODNA BILANCA (SIMULACIJA NAMAKANJA) OBROK NAMAKANJA NORMA NAMAKANJA

  7. Rezultat izračuna bilance vode v tleh (meritve, modeliranje)

  8. POTREBNE KOLIČINE VODE ZA NAMAKANJE Za dimenzioniranje velikosti akumulacij za namakanje je merodajna izračunana norma namakanja, upoštevati je potrebno še izgube vode iz akumulacije (izhlapevanje, pronicanje) in druge rabe vode.

  9. Informativne vrednosti norme namakanja za območje Sp. Save, Sp. Krke za sušno leto s 5 % verjetnosti nastopa znašajo:

  10. Za dimenzioniranje razvodnega sistema je potrebno izračunati delovni hidromodul namakanja, ki je odvisen od: • Namakalnega obroka • Časa namakanja • Učinka (izkoristka) sistema: - dovoda vode (cevi, kanali, …) - načina namakanja (prelivanje, kapljično n., …)

  11. Vrednosti hidromodula namakanja se gibljejo od 0,6 do 1l/s/ha. Vrednosti hidromodula za protislansko zaščito v sadjarstvu so bistveno večje in znašajo od 8-10 l/s/ha. V projektu oroševanja hrušk v Brežicah, smo za oroševanje 5 dni po 10 ur pri hidromodulu 16 l/s/ha izračunali potrebni volumen vode 1650 m3/ha.

  12. C. VODNI VIRI • Površinske vode • Podtalnica • Akumulacije • Odpadne vode

  13. HIDROLOŠKE ZNAČILNOSTI POVRŠINSKIH IN PODZEMNIH VOD Vodotoki z nivalnim hidrološkim režimom (Drava, Mura) omogočajo direktno rabo vode tudi v poletnem času

  14. Vodotoki s pluvialnim hidrološkim režimom z nizkovodnimi razmerami v poletnih mesecih načeloma ne omogočajo odvzema večjih količin vode za namakanje

  15. KVALITETA VODE ZA NAMAKANJE Parametri kvalitete vode za namakanje oz. njihove mejne vrednosti so določeni z Uredbo o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Ur. L. RS, št. 68/96, 35/01) 14. člen Za namakanje rastlin je prepovedano uporabljati vodo, pri kateri: • vsebnost težkih kovin presega mejne imisijske vrednosti za težke kovine v vodah III. Kakovostnega razreda in • parametri vode za namakanje rastlin presegajo mejne vrednosti iz tabele 6

  16. Raba podtalnice za namakanje je količinsko omejena (prioriteta vodooskrbe s pitno vodo) • Akumuliranje vode v času vodnih viškov in raba vode v sušnem delu leta je optimalni način gospodarjenja z vodo (mikroakumulacije, večnamenske akumulacije) • - ak. Medvedce: V = 800.000m3 (320ha) • - ak. Požeg: V = 480.000m3 (192ha)

  17. Tabela 6

  18. D. NAMAKALNI SISTEMI IN OPREMA

  19. D. NAMAKALNI SISTEMI IN OPREMA

  20. D. NAMAKALNI SISTEMI IN OPREMA

  21. INVESTICIJSKA VREDNOST NAMAKALNIH SISTEMOV

  22. E. VPLIVI NA OKOLJE VZROKI VPLIVOV • poraba velikih količin vode (nepovratni odvzemi) • povečana obremenitev tal (večja intenziteta pridelave) • gradnje objektov (črpališča, cevovodi, …)

  23. MOŽNI NEGATIVNI VPLIVI NA : VODE POVRŠINSKE VODE • direktni odvzemi iz vodotokov nad QESP • vnos hranil in zaščitnih sredstev (pomen »buffer« con ob vodotokih) PODZEMNE VODE • preveliko črpanje – znižanje podtalnice • izpiranje hranil in zaščitnih sredstev – posledica prevelikih namakalnih obrokov (intenziteta)

  24. TLA NAMAKANJE Z VODO NEUSTREZNE KVALITETE • zasoljevanje tal – posledica je zmanjšanje dostopnosti vode za rastline. Dobra voda – irigacijski koeficient ki večji od 18 (vsebnost soli Na+, Cl-, • zmanjšanje infiltracijske sposobnosti tal, zaskorjevanje tal. Kriterij primernosti je razmerje izmenljivega natrija (SAR) v povezavi z elektroprevodnostjo (ECw)

  25. DRUGI SEGMENTI OKOLJA • živi svet • zrak • hrup • naravna, kulturna dediščina Vplivi so posledica intenzivne kmetijske pridelave in niso neposredno vezani na namakanje.

  26. OMILITVENI UKREPI S strokovno načrtovanim in vodenim namakanjem, izvajanjem monitoringa, ki vključuje agrometeorološke meritve in prognozo namakanja je možno negativne vplive namakanja bistveno zmanjšati.

  27. F. STANJE IN PERSPEKTIVE NAMAKANJA V PODRAVJU

  28. Za namakanje trajnih nasadov in vrtnin je v Podravju izvedenih preko 30 malih namakalnih sistemov.

  29. NAMAKANJE V SLOVENIJI: Izvedeni namakalni sistemi v RS: DISKUSIJA: Kaj je razlog za več izvedenih namakalnih sistemov na posameznih območjih kot na drugih?

  30. MOŽNOSTI IZGRADNJE NAMAKALNIH SISTEMOV V PODRAVJU Kmetijske površine na Dravskem in Ptujskem polju so zaradi plitvih tal na prepustni prodni podlagi podvržene pogostim sušam.

  31. MOŽNI VODNI VIRI: • Reka Drava z energetskimi kanali predstavlja zadosten vir vode za namakanje. Koncesijska pogodba DEM • Odsek HE Zlatoličje (dovodni in odvodni kanal): Q=12 m3/s • Odsek HE Formin (dovodni kanal): Q=5m3/s • Obstoječi vodni zadrževalniki na porečju Pesnice in Polskave s stalno ojezeritvijo omogočajo rabo dela akumulirane vode za namakanje. • (ak. Pernica, Pristava, Komarnik, Gradišče, Savci, Medvedce, Požeg) • Možna izgradnja mikroakumulacij za namakanje manjših dislociranih območij z intenzivnimi kulturami

  32. POTENCIALNE NAMAKALNE POVRŠINE Ocenjena perspektivna poraba vode Drave za namakanje, skupaj z že obstoječimi odvzemi, bi znašala 4 m3/s.

  33. DRAVSKO POLJE

  34. PTUJSKO POLJE

More Related