1 / 29

Vrednotenje III. letnik Predmet: Vrednotenje in varstvo krajine I. del definicije, aksiologija

Vrednotenje III. letnik Predmet: Vrednotenje in varstvo krajine I. del definicije, aksiologija II. del tipologija vrednotenj III. vrednotenje in pretvorba podatkov. VREDNOTENJE KRAJINE. Vrednotenje krajine Vrednota.

naida
Télécharger la présentation

Vrednotenje III. letnik Predmet: Vrednotenje in varstvo krajine I. del definicije, aksiologija

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Vrednotenje III. letnik Predmet: Vrednotenje in varstvo krajine I. del definicije, aksiologija II. del tipologija vrednotenj III. vrednotenje in pretvorba podatkov

  2. VREDNOTENJE KRAJINE

  3. Vrednotenje krajine Vrednota Vrednota - čemur priznava kdo veliko načelno vrednost in mu zato daje prednost (ljubezen, resnica, svoboda itd.) (SSKJ, DZS, 1994) Vrednota - 1. Abstraktno, generalizirano načelo obnašanja, do katerega člani grupe čutijo močno predanost in na osnovi katerega določajo kriterije za presojo specifičnih dejanj in ciljev, 2. Zaželen predmet ali cilj (Urban. Ter. Slov., UIS, 1975, s. 302) Naravna vrednota - nekdanja dediščina - zaradi redkosti, posebnosti, izjemne oblike itd.

  4. Vrednotenje krajine Vrednost Vrednost - značilnost česa a) glede na količino denarja, ki se dobi zanj, b) glede na kako količino, mero sploh - značilnost česa a) glede na zadovoljevanje določenih potreb, b) glede na mero ustrezanja določenim merilom, c) glede na (možni) vpliv, na posledice, na delovanje - kar je vredno priznanja, hvale - značilnost česa glede na vloženo delo ali v razmerju do drugega blaga - značilnost česa glede na število merskih enot ali enot sploh (SSKJ, DZS, 1994)

  5. Vrednotenje krajine Vrednotiti - vrednotenje Vrednotiti - določati, ugotavljati vrednost, pomen, kakovost česa Priznati komu, čemu vrednost, pomembnost (SSKJ, DZS, 1994) Vrednotenje sin valorizacija Odkrivanje vrednosti krajine, objektov, naselbinskih kompleksov v ožjem in širšem prostorskem okviru z vsemi lastnostni in vrednotami, ki jih obravnavani objekt potencialno vsebuje, da se ohrani integriteta vseh komponent, ki določajo njegovo tipiko. (Urban. Ter. Slov., UIS, 1975, s. 302) Vrednotenje krajine: Ugotavljanje fiziognomične tipike posameznih delov krajine ter sožitja antropogenih dejavnikov s krajino (t.j. osnova za zavarovanje ekološkega skladja v pokrajini) in ugotavljanje elementov, ki neposredno vplivajo na planske odločitve v regiji. (Urban. Ter. Slov., UIS, 1975, s. 302-303)

  6. Vrednotenje krajine Aksiologija - filozofska disciplina Aksiologija - nauk o vrednotah, veja filozofije, ki se ukvarja z nravstvenimi in življenjskimi vrednotami (Morala in etika , CZ, 1986) (Iz Frondizi, R., What is Value, Open Court, La Salle, 1971) Vrednost je potencial nekega objekta - neresnična, v realnem svetu neobstoječa lastnost v tem smislu, da ne pomeni dela ali sestavine objekta. Ni lastnost objekta, kot sta oblika ali barva. Objektu ali stvari lahko vzamemo vrednost, ne da bi ju uničili ali fizično spremenili in lahko objekt ali stvar fizično spremenimo, ne da bi jima vzeli vrednost.

  7. Vrednotenje krajine Aksiologija - filozofska disciplina Lastnosti vrednosti so: - polarnost in - hierarhičnost Vrednosti se prirejajo v skladu s pomenom - pozitivnim in negativnim in v skladu z njihovim večjim ali manjšimpomenom.

  8. Vrednotenje odnos človeka do okolja - subjektivnost vrednosti Vrednosti odražajo naš odnos do stvari ali objekta. Zato so vrednosti subjektivne dejstva. Objektivnih vrednosti ni. So lahko navidezno objektivne, če je glede njih dosežemo (polno) soglasje. 1. Naš potrebo/željo prenesemo na predstavo o stvari, objektu - to je potem cilj - želeno stanje - abstrakcija možne podobe stvarnosti 2. Naš potrebo prenesemo na neko dejansko stanje v stvarnosti - to je referenčno stanje, - ki je lahko reprezentativno za to, kar želimo - cilj, ali - za to, česar nočemo 3. Lahko ustvarimo neko predstavo, o kateri dosežemo splošno soglasje - normativ ali standard (ali vrednota).

  9. Vrednotenje III. letnik Predmet: Vrednotenje in varstvo krajine II. del cilji in vrednote

  10. Odvisnost vrednot od okoliščin Spreminjanje vrednot Vrednote (in vrednosti) so pogojene: - Geografsko - ljudje določajo svoj odnos na osnovi - kulturne tradicije (kolektivni spomin), - prepričanj - vere/religije, - družbenih izkušenj (kolektivna zavest), - bogastva - materialnih možnosti, - fizičnega okolja - dejavnikov okolja - Časovno - ljudje s časom spreminjajo svoj odnos do stvari, okolja zaradi: - konteksta, ki se s časom spreminja - osebnih izkušenj - preteklih - osebnega doživljanja časa - časovno bližje, moda itd. - Zakonsko - določene z zakonodajo (pri nas npr.naravne vrednote)

  11. Raziskovanje vrednosti/vrednost Do vrednosti ne pripelje neposredno raziskovanje fizičnega okolja, temveč samo odkrivanje odnosa ljudi do njihovega fizičnega okolja. Običajna metoda razkrivanja vrednot in vrednosti so ankete. Tudi te nas ne pripeljejo do pravih vrednosti, samo do ‘začasnih’, izhodiščnih vrednosti. “Preference prebivalstva … izražajo obstoječo situacijo, ne pa tistih okoliščin, ki bi nastale z njihovim uresničevanjem. Posamezni vprašanci ne upoštevajo agregatnih efektov njihovih individualnih preferenc… Zavest o teh agregatnih spremembah pa bi - tudiv sedanjem času - nedvomno vodila do drugačnih aspiracij.” (Mlinar, 1983)

  12. Raziskovanje vrednot/vrednosti Pogačnik A., Javno mnenje Slovencev o oblikovanju urbanegA in krajinskega okolja na temelju fotoanketiranja, FAGG, Ljubljana1979 Vrednote/vrednosti izražajo interese, interesi pa so lahko med sabo konfliktni - celo če jih opredeljuje ista oseba

  13. Cilji in vrednosti Cilji kot predstava o uresničitvi aspiracij, želja, hotenj. V ciljih so skrite vrednosti. Cilji so, po definiciji, ideali. Prave vrednosti zato lahko razkrije šele preiskus, ali so v resničnosti uresničljive. Tako preizkušanje predstavlja načrtovalni postopek. Načrtovanje kot preverjanje razvojnih možnosti (uresničevanja ciljev). To velja splošno za ‘reševanja problemov’, ne zgolj načrtovanje ali prostorsko načrtovanje. PROBLEM = CILJ + OVIRA Ovira = nekaj, kar nam onemogoča (samodejno) doseči cilj

  14. Cilji in vrednosti Cilji kot predstava o uresničitvi aspiracij, želja, hotenj. V ciljih so skrite vrednosti. Cilji so, po definiciji, ideali. Prave vrednosti zato lahko razkrije šele preiskus, ali so v resničnosti uresničljive. Tako preizkušanje predstavlja načrtovalni postopek. Načrtovanje kot preverjanje razvojnih možnosti (uresničevanja ciljev). To velja splošno za ‘reševanja problemov’, ne zgolj načrtovanje ali prostorsko načrtovanje. PROBLEM = CILJ + OVIRA Ovira = nekaj, kar nam onemogoča (samodejno) doseči cilj

  15. CILJI - razvojni - varovalni - cilji posameznih družbenih interesov - po sektorjih - po družbeni pripadnosti - lokalni prebivalci, - graditelji - investitorji, - širša družbena skupnost - vrednote - obvezna izhodišča - cilji določeni z hierarhično višjimi plani, zakonskimi določili - normativi in standardi, smernice - posameznikovi cilji

  16. Vrednosti v odnosu do ciljev Vrednost nekega objekta ali stvari se postavlja v skladu z zadovoljstvom s stanjem objekta ali stvari v primerjavi s stanjem, kakršnega želimo ali si predstavljamo, da bi moralo biti. Vrednosti pogojujejo cilji. Vrednost je dejansko prikaz možnosti, da se cilj uresniči. VREDNOST (okolja) = CILJ (idealizirano stanje okolja) - OVIRA (dejansko stanje) Vrednotenje v prostorskem načrtovanju se v glavnem nanaša na presojo skladnosti zatečenih objektov, zemljišč, okolja nasploh z našimi željami, hotenji, pričakovanji.

  17. Vrednotenje III. letnik Predmet: Vrednotenje in varstvo krajine IV. del tipi vrednotenja

  18. Vrednotenje krajine Načrtovalni postopek kot način opredeljevanja vrednosti. (Paradigma racionalnega reševanja problemov) Pred Analiza Vrednotenje Po ‘ovire’ alternativ izvedbi

  19. TIPI VREDNOTENJA Značaj načrtovanih ciljev Položaj v načrtovalnem postopku Razvojni cilji Varovalni cilji Zunaj formaliziranega postopka Kategorizacije Razvrednotenja Analiza možnosti - potencialov Privlačnost Ranljivost Vrednotenje rešitev Analiza stroškov/koristi CPVO/PVO Vrednotenje posledic Računovodstvo Okoljski pregled Razvrednotenja

  20. Vrednotenje III. letnik Predmet: Vrednotenje in varstvo krajine V. del Vrednosti kot prostorski podatki

  21. Kakšen tip podatka so prostorske vrednosti? So entitete, ker se nanašajo na stvari? So točka, črta, ploskev? Kako jim določimo vrednosti?  kapelica državna meja vinograd in sadovnjak 

  22. Vplivna območja kot vrednosti točke 1 km 250 m 20 m 50 m 100 m

  23. Vrednost črte - državne meje Pravičnost kot vrednota Je državna meja pravična? Kako bi spremenili državno mejo, če bi se za kaj takega pojavila priložnost? Kje živijo Slovenci? Kje Italijani? Kje je slovensko vplivno območje? Kje italijansko? Osnovna funkcija meje Je meja zares meja? Je ustrezno varovana? Varuje Slovenijo? Varuje Italijo? Kaj vpliva na tako ustreznost? Preglednost (nepreglednost)? Prisotnost poti, stez? Kako globoko v notranjost od mejne črte?

  24. Kakovost (vrednost) parcele odvisnost od prostorskega konteksta Kakšna je soseščina parcele? Drevje meče senco na vinograd Bližina gozda - ptice ‘zobajo’ grozdje Hrib meče senco na vinograd gozd S J hrib

  25. Kakšen tip podatka so prostorske vrednosti? Točka se spremeni v zvezno polje

  26. PRETVORBA PODATKOVNIH MODELOV V POSTOPKU NAČRTOVANJA Pretvarjanje točk (črt, ploskev) v zvezna polja in obratno 1 2 3 4 5 OSNOVNI PODATKI IZVEDENI PODATKI VREDNOSTI NAČRT pojavi - entitete: zvezno polje: zvezno polje: entitete: parcele točke oddaljenost od ranljivost namembnost črte točke, črte 1 = ni ranljivo trase ploskve ploskve 5 = nedopustno ranljivo mesta - lokacije

  27. PRETVORBA PODATKOVNIH MODELOV Načini pretvarjanje točk (črt, ploskev) v zvezna polja Premočrtna oddaljenost Oddaljenost kot ‘strošek odpora’ v prostoru Oddaljenost od več točk hkrati - Funk. DISTANCE Funk. COST in seštevek dveh kart

  28. PRETVORBA PODATKOVNIH MODELOV Načini pretvarjanje točk (črt, ploskev) v zvezna polja Najkrajša povezava dveh točk Pogostost pogledov Seštevek oddaljenosti iz dveh točk Pogostost pogledov iz več točk hkrati

  29. Hvala za pozornost

More Related