1 / 14

Sestanek Dunajske memorandumske skupine, Budimpešta, 20. – 22. 3. 2013 POROČILO ZA SLOVENIJO

Sestanek Dunajske memorandumske skupine, Budimpešta, 20. – 22. 3. 2013 POROČILO ZA SLOVENIJO. 1. Razvoj na področju nestandardnih pogodb o zaposlitvi 2 . Brezposelnost mladih in delavci nad 50 let (podaljševanje starosti za upokojitev) 3. Politična in ekonomska situacija

odelia
Télécharger la présentation

Sestanek Dunajske memorandumske skupine, Budimpešta, 20. – 22. 3. 2013 POROČILO ZA SLOVENIJO

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Sestanek Dunajske memorandumske skupine, Budimpešta, 20. – 22. 3. 2013POROČILO ZA SLOVENIJO 1. Razvoj na področju nestandardnih pogodb o zaposlitvi 2. Brezposelnost mladih in delavci nad 50 let (podaljševanje starosti za upokojitev) 3. Politična in ekonomska situacija 4. Kolektivna pogajanja Pripravila Lidija Jerkič, predsednica Bogdan Ivanovič. sekretar 1

  2. 1. Razvoj na področju nestandardnih pogodb o zaposlitvi • Trg dela se je v krizi v Sloveniji prilagajal predvsem z zmanjšanjem zaposlenih • Poleg brezposelnosti se je povečala struktura neskladja na trgu dela • Velik problem predstavlja segmentacija na trgu dela • Leta 2000 je bil delež začasnih zaposlitev med vsemi zaposlenimi v starostni skupini od 15 do 64 let starosti 12,8% (v EU pa 13,6%), nato pa je naraščal do 18% (v EU 14%) • Večina začasnih zaposlitev je neprostovoljnih, ker ni dovolj zaposlitev za nedoločen čas, prizadete so najbolj ranljive skupine prebivalstva s posledico nižjih pravic socialnih zavarovanj, slabšega dostopa do izobraževanja in stanovanj, načrtovanja družine ipd… • Po novem Zakonu o delovnih razmerjih ostaja pravilo sklepanja pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas (to pravilo je uvedeno tudi za zaposlovanje v agencijah) in je omejitev sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas – za isto delo največ za dobo do 2 let (v to omejitev se šteje tudi agencijske delavce pri uporabniku) 2

  3. Razvoj na področju nestandardnih pogodb o zaposlitvi • Agencijsko delo je urejeno v skladu z zahtevami Direktive 1008/104/ES Evropskega parlamenta z dne 19.11.2008, ni prehodnega obdobja pri izenačevanju pravic agencijskih delavcev z delavci pri uporabniku (z novim Zakonom o delovnih razmerjih je posebej poudarjena izenačena pravica do delovnega usposabljanja in drugih ugodnosti, ki jih imajo delavci pri uporabniku): • - za posredovanje dela je registriranih 182 podjetij • - od 2003 se je število zaposlenih pri agencijah za posredovanje dela povečalo iz 1.457 na 6.464 (od tega Adeco okoli 3.000) • Novi Zakon o delovnih razmerjih je določil omejitev največ 25% agencijskih delavcev glede na število zaposlenih pri uporabniku • Razširjenost zaposlitev s krajšim delovnim časom od polnega (delna zaposlitev) se v Sloveniji povečuje, a v starostni skupini od 15 do 74 let znaša le okoli 10% (v EU pa 19,1%) 3

  4. 2. Nezaposlenost mladih in delavci nad 50 let (podaljševanje starosti za upokojitev) • 2.1. Mladi • Stopnja brezposelnosti mladih v % Januar 2012 Januar 2013 - Evroobmočje 21,9 24,2 - EU – 27 22,4 23,6 - Slovenija 16,7 27,1 • V Sloveniji se je število registriranih brezposelnih mladih od januarja 2008 do januarja 2013 povečalo iz 19.669 na 29.399 • Lani smo imeli v Sloveniji med 49.000 zaposlenimi starimi do 24 let le 15.000 zaposlenih za nedoločen čas • Mlajši delavci med 30 in 34 let so imeli leta 2002 povprečno 11 let in 1 mesec delovne dobe, leta 2012 pa le 8 let in 4 mesece 4

  5. Nezaposlenost mladih in delavci nad 50 let • Zaradi velike razširjenosti študentskega dela je delež zaposlenih v Sloveniji v starostni skupini med 15 in 24 let znašal 40,8% • Veliko se pričakuje od ukrepov Evropske komisije „Priložnost za mlade – jamstvo za mlade“: 6 milijard € za ukrepe, ki bodo skladni s smernicami zaposlovanja mladih in za regije, kjer je bila brezposelnost mladih v lanskem letu že več kot 25% (zato za Slovenijo Sindikat mladih plus predlaga upoštevanje višjih starostnih razredov do 30 let in trend hitre rasti brezposelnosti mladih)

  6. Nezaposlenost mladih in delavci nad 50 let • 2.1. Starejši • Demografske spremembe v 21. stoletju so povzročile staranje prebivalstva, umrljivost se je zmanjšala in življenjska doba podaljšala zaradi izboljšanja življenjskega standarda • Potrebno je prilagoditi sisteme socialnega, pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja ter politik na področju zaposlovanja in socialnega varstva • Na trgu delovne sile obstoji diskriminacija starejših, ki se kaže v naraščanju njihove stopnje brezposelnosti • Potrebujemo več medgeneracijskega sožitja • Raziskave kažejo, da nekateri stereotipi o starejših ne držijo in da niso tako pogosto bolni in neprilagodljivi

  7. Nezaposlenost mladih in delavci nad 50 let • Zakon o delovnih razmerjih starejše osebe opredeljuje kot starejše od 55 let • Literatura navaja 3 skupine starejših delavcev: - mlajši starejši delavci od 45 do 54 let - srednje starejši delavci od 55 do 65 let - starejši starajoči se delavci z več kot 65 let • Varnost starejših je naša želja in cilj, vendar je s starostjo tako kot z boleznijo – dokler je nimamo, nas ne zanima in se z njo nočemo ukvarjati • Po napovedih Europop bo leta 2035 v Sloveniji 2 krat več starejših kot otrok (v EU se bi naj to zgodilo leta 2050), sedaj imamo v Sloveniji na 100 delovno sposobnih 45 odvisnih, leta 2050 pa naj bi bilo 85 odvisnih na 100 delovno sposobnih (koeficient starostne odvisnosti otrok in starejših od delovno sposobnih)

  8. Nezaposlenost mladih in delavci nad 50 let • Leta 2012 smo imeli v Sloveniji skupaj 585.405 upokojencev (15.457 več kot leto prej), leta 2003 je bilo dobrih 300.000 starostnih upokojencev, leta 2012 pa že več kot 400.000 • Za enega upokojenca dela le še 1,46 zavarovanca • Povprečna pokojninska doba starostnih upokojencev je leta 2011 znašala 32 let in 7 mesecev • Povprečna starostna pokojnina je leta 2012 znašala 615 € ali 62% povprečne neto plače (leta 2003 pa 71% povprečne neto plače) • Lani je upokojenka povprečno prejemala pokojnino 22 let in 4 mesece, upokojenec pa 16 let in 8 mesecev • Pokojninsko in invalidsko zavarovanje temelji na zavarovalniškem sistemu – pravica do pokojnine izhaja iz minulega dela in temelji na plačanih prispevkih zavarovanca, delno pa še na vzajemnosti in solidarnosti

  9. Nezaposlenost mladih in delavci nad 50 let • Konec lanskega leta je bil sprejet nov zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju: - pogoj za starostno upokojitev je 65 let starosti (za ženske 3 letno prehodno obdobje) in 15 let zavarovalne dobe ali 64 let in pol starosti in 20 let pokojninske dobe (za moške 3 leta prehodno obdobje in za ženske 7 let prehodno obdobje) ali 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe (6 let prehodno obdobje) kot pravica do predčasne upokojitve - za pokojninsko osnovo se upoštevajo plače za najboljših 24 let (prehodno obdobje 6 let) zmanjšane za davke in prispevke po povprečni stopnji v državi – neto - pokojnina za varovanca za 40 let pokojninske dobe znaša 57,25% pokojninske osnove (bruto 78,21%), za zavarovanko pa 60,25% (bruto 82,31%) - skupaj je možno dokupiti največ 5 let zavarovalne dobe

  10. 3. Politična in ekonomska situacija • Zaradi nezadovoljstva z delom vlade, ji je bila izrečena nezaupnica v Državnem zboru in je stara vlada do oblikovanja nove opravljala le tekoče posle ob odstopu nekaterih ministrov • Vpliv na zamenjavo vlade so imeli protesti državljanov v večjih mestih • Nova vlada se je oblikovala iz koalicije 4 strank (2 iz stare vlade in 2 iz opozicije: Državljanska lista in Desus ter Pozitivna Slovenija in Socialni demokrati) • Program nove vlade je, da se okrepi gospodarstvo ob dokončanju sanacije bank, poveča zaposlovanje in da reševanje iz krize ne more temeljiti predvsem na varčevanju, kar lahko sindikati v globalu podprejo • Stara vlada je izvedla reforme na področju upokojevanja, delovnih razmerij in trga dela, kjer je bil vpliv/sodelovanje sindikatov občuten

  11. Politična in gospodarska situacija • Večina kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti se je konec lanskega leta še poslabšala, kar se bo nadaljevalo tudi v letu 2013 • V 4. četrtletju 2012 se je BDP zmanjšal za 3%, v celem letu 2012 pa se je zmanjšal za 2,3% in je znašal 17.244€/prebivalca • V 4. četrtletju 2012 je bila skupna dodana vrednost za 2,8% manjša kot pred letom dni, v predelovalnih dejavnostih pa je bila manjša za 0,8% • 2012/2011 je bila industrijska rast v predelovalnih dejavnostih 1%, prihodki od prodaje pa so bili nižji za 1,9%, naročila so bila nižja za 1% • I 2012/ I 2011 je bila rast cen industrijskih proizvodov 0,4% • 2012/2011 je bil izvoz večji za 0,3%, uvoz pa manjši za 2,3% • Kratkoročna plačilna nesposobnost poslovnih subjektov je bila 2012/2011 približno enaka, dolgovi pa so bili skoraj polovico višji

  12. Politična in ekonomska situacija • 2012/2011 se je obseg kreditov domačih bank za nebančni sektor znižal za skoraj 60% • Primanjkljaj državnega proračuna je lani po začasnih podatkih znašal 3,1% napovedanega BDP, kar je v okviru državnega proračuna • Skupni prihodki državnega proračuna so bili za 58 mio € manjši od rebalansa plana, skupni odhodki pa so bili manjši za 20 mio € • Razmere na trgu dela so se zaostrile (število delovno aktivnih je na najnižji ravni in število registriranih brezposelnih je na najvišji ravni po letu 2000) • Decembra 2012 je bila stopnja registrirane brezposelnosti 13% (anketna pa okoli 10%) • Decembra 2012 je bilo 911.009 aktivnega prebivalstva, od tega 792.948 delovno aktivnih in 118.861 registrirano brezposelnih

  13. Politična in ekonomska situacija • Od I – XII 2012/I – XII 2011 je bila inflacija 2,7%, enako II 2013/II 2012 • V letu 2012 je bila povprečna bruto plača v državi 1.525,47€ (v zasebnem sektorju 1.395,84€) in neto 991,64€ (realno povišanje za 2,1%) • V novembru 2012 je 13. plačo ali božičnico prejelo le 16,5% zaposlenih v povprečnem znesku 597,37€, kar je najmanj v zadnjih 8 letih • Od 1.1.2013 dalje znaša bruto minimalna plača 783,66€

  14. 4. Kolektivna pogajanja na nivoju 3 dejavnosti • Zaključili smo pogajanja za kolektivni pogodbo elektroindustrije: - najnižje osnovne plače se s 1.3.2013 povišajo za 2,4% in s 1.9.2013 za 2,0% - najnižji regres za letni dopust za leto 2013 znaša 820€, delodajalci, ki so izplačali v letu 2012 nižji regres za letni dopust od 793€, morajo izplačati razliko do tega zneska • Za kolektivno pogodbo za kovinske materiale in livarne znaša za leto 2013 najnižji regres za letni dopust 855€, pogajanja za povišanje najnižjih osnovnih plač se nadaljujejo (delodajalci so doslej ponudili povišanje najnižjih osnovnih plač za 3,2%) • Za kovinsko industrijo se pogajanja nadaljujejo (delodajalci so doslej ponudili povišanje najnižjih osnovnih plač za 3,0% in najnižji regres za letni dopust za leto 2013 v znesku 793€)

More Related