1 / 10

REFERENČNE AMBULANTE DRUŽINSKE MEDICINE V SLOVENIJI: REZULTATI ZA 2013

REFERENČNE AMBULANTE DRUŽINSKE MEDICINE V SLOVENIJI: REZULTATI ZA 2013. Igor Švab. ZAKAJ JE TO SPLOH POTREBNO?. Dodatna administracija Spremljanje projekta Izhodišča za intervencije. METODOLOGIJA. Kvalitativne informacije

orde
Télécharger la présentation

REFERENČNE AMBULANTE DRUŽINSKE MEDICINE V SLOVENIJI: REZULTATI ZA 2013

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. REFERENČNE AMBULANTE DRUŽINSKE MEDICINE V SLOVENIJI: REZULTATI ZA 2013 Igor Švab

  2. ZAKAJ JE TO SPLOH POTREBNO? • Dodatna administracija • Spremljanje projekta • Izhodišča za intervencije

  3. METODOLOGIJA • Kvalitativne informacije • Podatki na osnovi letnih poročil o delu (zbira projektna pisarna na NIJZ)

  4. REZULTATI • Kvalitativni podatki: • Projekt dobro sprejet med populacijo • Še vedno čakajoči na uvrstitev v projekt 

  5. ŠTEVILO AMBULANT

  6. ŠTEVILO ODKRITIH KRONIČNIH BOLNIKOV Skupaj: 13.410

  7. PRIMERJAVA 2012/2013 • Število referenčnih ambulant: • 2012: 271 • 2013: 352 • Število registriranih pacientov: • 2012: 501.196 • 2013: 652.590

  8. PODATKI PO REGIJAH

  9. IZZIVI IN PROBLEMI • Ambivalentna podpora zdravstvene politike • Potreba po formalizirani koordinaciji

  10. ZAKLJUČKI • Povečuje se število bolnikov, ki jih spremljamo. • Razsežnost problema je velika. • Največji delež kroničnih nenalezljivih bolezni pripada hipertenziji in sladkorni bolezni.   • Med posameznimi regijami so pri registraciji kroničnih bolezni še velike razlike, kar je verjetno posledica tega, da različne ambulante različno hitro registrirajo kronične bolnike, in ne dejanskih razlik v prevalenci bolezni. • V nadaljevanju projekta bo potrebno spremljati in oceniti tudi klinične kazalce registriranih bolnikov. • Nujen prehod na računalniško zbiranje

More Related