1 / 35

Vsebina predavanja:

Sodno varstvo pred akti institucij ES Predavanje na magistrskem študiju GPEU Doc. dr. Janja Hojnik 20. december 2008. Vsebina predavanja:. Presoja zakonitosti aktov ES z neposredno tožbo – ničnostna tožba (člen 230 PES); Posredna presoja zakonitosti (člen 234 PES); Molk organa (člen 232 PES);

piper
Télécharger la présentation

Vsebina predavanja:

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Sodno varstvo pred akti institucij ESPredavanje na magistrskem študiju GPEUDoc. dr. Janja Hojnik20. december 2008

  2. Vsebina predavanja: • Presoja zakonitosti aktov ES z neposredno tožbo – ničnostna tožba (člen 230 PES); • Posredna presoja zakonitosti (člen 234 PES); • Molk organa (člen 232 PES); • Ugovor nezakonitosti (člen 241 PES); • Odškodninska odgovornost ES (člen 288 PES). GPEU - varstvo prava Skupnosti

  3. Splošne opredelitve tožbe po členu 230 PES • Mehanizem za presojo procesne in materialne zakonitosti aktov ES; • 4 pogoji za uspešno izpodbijanje veljavnosti aktov ES: • Akt mora biti takšen, da ga je mogoče izpodbijati; • Obstoj procesne ali materialne nezakonitosti; • Zahtevek podan v predpisanem časovnem okvirju; • Subjekt, ki akt izpodbija (tožnik), mora imeti sposobnost biti stranka v tem postopku. GPEU - varstvo prava Skupnosti

  4. Pravna osnova – člen 230 PES • Sodišče nadzira zakonitost aktov, ki jih skupaj sprejemata Evropski parlament in Svet, ter aktov Sveta, Komisije in ECB razen priporočil in mnenj, pa tudi zakonitost aktov Evropskega parlamenta s pravnim učinkom do tretjih oseb. • V ta namen je Sodišče pristojno za odločanje o tožbah, ki jih vloži država članica, Evropski parlament, Svet ali Komisija zaradi nepristojnosti, bistvene kršitve postopka, kršitve te pogodbe ali katerega koli pravnega pravila, ki se nanaša na njeno uporabo, ali zaradi zlorabe pooblastil. • Sodišče je pod enakimi pogoji pristojno za tožbe, ki jih zaradi varovanja svojih prerogativ vložita Računsko sodišče in ECB. • Fizične ali pravne osebe lahko pod enakimi pogoji sprožijo postopke zoper nanje naslovljene odločbe ali zoper odločbe, ki jih neposredno in posamično zadevajo, čeprav so v obliki uredbe ali odločbe naslovljene na drugo osebo. • Postopki iz tega člena se glede na posamezni primer sprožijo v dveh mesecih od objave akta ali njegovega uradnega obvestila tožniku, če tega ni bilo, pa od dneva, ko je zanj izvedel. GPEU - varstvo prava Skupnosti

  5. Akti,ki jih je mogoče izpodbijati (230/1 PES) • uredbe, direktive in odločbe (člen 249 PES); • drugi akti, pod pogojem, da imajo zavezujočo naravo ali povzročajo pravne učinke: • Resolucija (ERTA, 22/70); • Sporočilo EK, v katerem je z interpretacijo direktive predstavila nove obveznosti (Francija protiEK, C-325/91); • Pismo Komisije o začetku postopka za ugotovitev kršitve konkurence (IBM, 60/81) – NE! Vendar pa pismo Komisije o obvestilu, da ne bo začelo postopka (SFEI, C-39/93); • Tudi akti teles, ki jim institucije delegirajo svojo pristojnost za sprejemanje aktov. • Kaj pa akt, ki ne velja več? • Kaj pa priporočilo in mnenje? • Kaj pa PES? • Kaj pa akti držav članic? GPEU - varstvo prava Skupnosti

  6. Neizpodbojni akti • Vsi akti, ki potrjujejo obstoječo situacijo, dokler ne spreminjajo pravnega položaja prosilca; • Vsi pripravljalni akti institucij; • Vsi notranji ukrepi sprejeti s strani institucij ES: navodila, notranja pravila – brez učinkov do 3. oseb. GPEU - varstvo prava Skupnosti

  7. Razlogi izpodbijanja • nepristojnost (ultra vires); • bistvena kršitev postopka; • kršitve Pogodbe o ES ali katerega koli pravnega pravila, ki se nanaša na njeno uporabo; • zloraba pooblastil. Légalité externe (tudi ex officio) Légalité interne (le na predlog) GPEU - varstvo prava Skupnosti

  8. Časovni okvir izpodbijanja • v dveh mesecih: • od objave akta, • od njegovega uradnega obvestila tožniku, • od dneva, ko je izvedel za akt; • tudi kasneje, če gre za akt, ki je tako napačen, da velja za neobstoječega GPEU - varstvo prava Skupnosti

  9. Sposobnost biti stranka v postopku • Privilegirani tožniki: • Države članice, Svet EU, Komisija ES; • Evropski parlament (prispevek SES; od Maastrichta polprivilegiran, od Nice privilegiran vlagatelj); • Lahko zmeraj vložijo tožbo, tudi če je odločitev naslovljena na koga drugega. • Pol-privilegirana tožnika: • Računsko sodišče, Evropska centralna banka; • Lahko vlagata tožbo za varovanje svojih prerogativ; • Neprivilegirani tožniki: • Fizične in pravne osebe; • Zelo omejena možnost za vložitev te tožbe. GPEU - varstvo prava Skupnosti

  10. Kdo razsoja? • Sodišče ES – v tožbah privilegiranih in polprivilegiranih tožnikov; na II. stopnji v tožbah neprivilegiranih tožnikov; • Sodišče prve stopnje – v tožbah neprivilegiranih tožnikov na I. stopnji. GPEU - varstvo prava Skupnosti

  11. Primerjajmo s slovenskim ZUstS – zahteva za oceno ustavnosti in zakonitosti 23. člen Zahtevo lahko vložijo: - državni zbor, - najmanj tretjina poslancev državnega zbora, - državni svet, - vlada, - sodišče, državni tožilec, Banka Slovenije, računsko sodišče, če nastane vprašanje ustavnosti in zakonitosti v zvezi s postopki, ki jih vodijo, - varuh človekovih pravic v zvezi s posamično zadevo, ki jo obravnava, - predstavniški organi lokalnih skupnosti, če so ogrožene pravice lokalnih skupnosti, - reprezentativni sindikati za območje države, če so ogrožene pravice delavcev. 24. člen Vsakdo lahko da pisno pobudo za začetek postopka, če izkaže svoj pravni interes. Pravni interes za vložitev pobude je podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oz. pravni položaj. GPEU - varstvo prava Skupnosti

  12. Sklep Ust. Sodišča RS št. U-I-74/03 z dne 23.10.2003 Ustavno sodišče se je odločilo pri razlagi določbe 2. odst. 24. člena ZUstS dati nov pomen besedi “neposredno”. S tem spreminja dosedanje stališče, na podlagi katerega je široko priznavalo pravni interes za izpodbijanje zakonske določbe že na podlagi tega, da je pobudnik izkazal uvedbo postopka, v katerem naj bi bili izpodbijani zakonski določbi uporabljeni. V primerih, v katerih lahko pobudnik namen, ki ga zasleduje s pobudo, zavaruje v posamičnem postopku pred sodiščem in nato z ustavno pritožbo, ne izkazuje interesa za vložitev pobude. GPEU - varstvo prava Skupnosti

  13. Kdo so fizične in pravne osebe v smislu 230/4 PES? • Enotna razlaga: tožnik mora biti sposoben nastopati v pravnih zadevah kot odgovoren subjekt; • Tudi lokalne in regionalne skupnosti; • Državljanstvo ni pomembno. GPEU - varstvo prava Skupnosti

  14. Neprivilegirani tožniki (230(4) PES) • Tožbo lahko vložijo zgolj v treh primerih: • zoper odločbo, ki je naslovljena na samega tožnika; • zoper odločbo, ki je naslovljena na tretjo osebo, vendar tožnika neposredno in individualno zadeva in • zoper odločbo, ki je v obliki uredbe in tožnika neposredno in individualno zadeva. • Kaj pa direktive? Gibraltar, C-298/89: “beseda ‘odločba’ … ima tehnični pomen, tako da je potrebno kriterije razlikovanja med aktom zakonodajne narave in odločbe znotraj tega določila oblikovati na osnovi splošne ali druge narave konkretnega akta.” GPEU - varstvo prava Skupnosti

  15. Neposredno zadevanje • presojamo vzročno zvezo med spornim aktom ES in spremembo pravnega položaja tožnika; • pravni akt posameznika neposredno zadeva, če ima neposredni učinek na njegov pravni položaj; • Sporno, ko so učinki akta odvisni od diskrecijske odločitve naslovnika akta (Alcan, 69/69)(“posameznik bi imel pravico, če bi naslovnik akta ES…”). GPEU - varstvo prava Skupnosti

  16. Individualno zadevanje • Plaumann (25/62): posameznika odločba individualno zadeva, če ga“zadeva zaradi določenih značilnosti, ki so mu lastne, ali zaradi okoliščin, ki ga razlikujejo od vseh drugih oseb in je zaradi teh okoliščin individualno opredeljen. V predmetnem primeru sporna odločba tožnika zadeva kot uvoznika klementin, tj. iz razloga gospodarske dejavnosti, ki jo lahko ob vsakem času opravlja katerakoli oseba, in ni takšna, da bi tožnika opredeljevala kot naslovnika.” • Kritike Plaumannovega testa: • Ekonomsko nerealen – stanje na trgu je bolj konstantno, kot domneva SES; • Konceptualno slab – tožnik izjemno težko uspe, razen v zelo omejenem številu retrospektivnih primerov; • Krši načelo učinkovitega sodnega varstva. GPEU - varstvo prava Skupnosti

  17. Individualno zadevanje • Uspešen v primerih, ko tožniki predstavljajo zaprto kategorijo (člani opredeljeni v času sprejema odločbe): Toepfer, 106&107/63: "Predmetni akt je zadeval zgolj tiste osebe, ki so bile uvozniki, ki so 1. oktobra 1963 zaprosili za uvozno dovoljenje. Število in identiteta teh uvoznikov so bili že določeni in ugotovljivi pred 4. oktobrom, ko je bila sporna odločba izdana. Komisija je torej lahko vedela, da njena odločba posega v interese in položaj zgolj omenjenih uvoznikov." • Odprto-zaprta kategorija: Piraiki-Patraiki, 11/82. GPEU - varstvo prava Skupnosti

  18. Individualnozadevanjevprimeru uredb • Člen 249 PES: “Uredba se splošno uporablja…” • Člen 230(4) PES: posamezniki lahko izpodbijajo zgolj nepristne uredbe (skupek odločb) • Calpak, 790/79 (SES: pristna uredba se uporablja za objektivno določene situacije in povzroča pravne učinke za osebe, ki so določene na abstrakten in splošen način); • Uspešno v primeru zaprte kategorije oseb: Int. Fruit,41/70; • Codorniu, C-309/89 – tudi pristno uredbo je mogoče izpodbijati, če akt tožnika postavlja v slabši položaj na trgu, če prizadeva znaten delež tožnikovih ekonomskih dejavnosti in predstavlja resno tveganje za donosnost tožnikovega nadaljnjega poslovanja. • Post-Codorniu: še naprej omejujoča praksa (npr. Greenpeace, C-321/95) GPEU - varstvo prava Skupnosti

  19. Kaj pa načelo učinkovitega sodnega varstva? Člen 6 EKČP:»Pri določanju njegovih civilnih pravic in obveznosti (…) je vsakdo upravičen do pravičnega in javnega zaslišanja (…) s strani neodvisnega in nepristranskega razsodišča, ustanovljenega z zakonom.« Člen 13 EKČP:»Vsak, čigar pravice in svoboščine iz te Konvencije so kršene, je upravičen do učinkovitega sredstva, tudi zoper javno oblast.« Člen 47 Listine temeljnih pravic EU:»Vsak, kogar pravice in svoboščine, podeljene s strani prava Unije, so kršene, ima pravico do učinkovitega sredstva pred razsodiščem.« GPEU - varstvo prava Skupnosti

  20. “Revolucija, ki se ni zgodila” • UPA, C-50/00 – predlog A-G Jacobsa: • “akt Skupnosti osebo individualno zadeva, ko akt ima ali bi lahko imel, zaradi njenih posebnih okoliščin, znatne negativne učinke na njene koristi.” • Jégo-Quéré, T-177/01 – sodba SPS: • “akt osebo individualno zadeva, če predmetni akt posega v njen pravni položaj na jasen in neposreden način, tako da omejuje njene pravice ali ji nalaga obveznosti. Število in položaj drugih oseb, ki jih akt prav tako zadeva, ali bi jih lahko zadeval, v tem pogledu nista pomembna.” GPEU - varstvo prava Skupnosti

  21. “Revolucija, ki se ni zgodila” • SES oba poskusa razširitve Plaumannove formulezavrne: • Pogodba o ES zagotavlja celovit sistem pravnih sredstev in postopkov za zagotovitev sodne presoje zakonitosti aktov institucij; • ne glede na kritike obstoječega sistema pravnih sredstev v Skupnosti ne more prezreti besedila četrtega odstavka člena 230 PES, ampak so za spremembo tega določila pristojne samo države članice. • A-G Jacobs v primeru Jégo-Quéré, C-263/02: • v luči sodbe Sodišča ES v primeru UPA Komisija mora uspeti s svojim zagovorom, da je SPS storilo pravno napako, ko je odstopilo od tradicionalne razlage individualnega zadevanja in je posledično kršilo določilo člena 230 PES; • iz sodbe v primeru UPA jasno izhaja, da se tradicionalna razlaga individualnega zadevanja uporablja, ne glede na njene posledice na pravico doučinkovitega sodnega varstva. GPEU - varstvo prava Skupnosti

  22. Člen 263 Lizbonske pogodbe (4) Fizične ali pravne osebe lahko pod pogoji iz prvega in drugega odstavka vložijo tožbe zoper nanje naslovljene akte ali zoper akte, ki se nanje neposredno in posamično nanašajo, in zoper predpise, ki se nanje neposredno nanašajo, a ne potrebujejo izvedbenih ukrepov. (5) V aktih o ustanovitvi organov, uradov in agencij Unije se lahko določijo posebni pogoji in podrobnosti glede tožb fizičnih ali pravnih oseb zoper akte teh organov, uradov in agencij, ki imajo zanje pravni učinek. GPEU - varstvo prava Skupnosti

  23. Posebna področja prava ES • Liberalnejši odnos do vprašanja sposobnosti biti stranka: • Konkurenčno pravo • Metro, 26/76: vsak, ki je upravičen vložiti pritožbo na EK, sme tudi vložiti tožbo zoper odločbo EK. • Anti-dumping • Antidumpinška taksa se nalaga v obliki uredbe; • Allied Corporation, 239/82; Extramet, C-358/89: oseba, ki je začela pritožbo zaradi dumpinga, proizvajalci blaga, uvozniki blaga. • Državne pomoči • COFAZ, 169/84: drugi proizvajalci, ki so sodelovali v predhodnem postopku, pod pogojem, da je zaradi državne pomoči njihov konkurenčni položaj znatno prizadet. GPEU - varstvo prava Skupnosti

  24. Diskusija… • Zakaj je po Vašem mnenju Sodišče ES tako restriktivno do sposobnosti biti stranka FO in PO? • Kateri so argumenti za in proti razširitvi sposobnosti biti stranka za neprivilegirane vlagatelje? GPEU - varstvo prava Skupnosti

  25. Pravne posledice sodbe Sodišča ES • Tožba utemeljena – akt je ničen (člen 231 PES): • Delno (ne bistvenih določb!) ali v celoti; • Erga omnes učinek; • Ex-tunc; izjemoma ex-nunc ali od sprejema novega akta; • Odgovorna institucija mora sprejeti potrebne ukrepe za spoštovanje sodbe. • Tožba zavržena ali zavrnjena: • Res iudicata. GPEU - varstvo prava Skupnosti

  26. Vaja • V odziv na pomanjkanje na enotnem evropskem trgu kalcijevega karbonata, ki je nujen za proizvodnjo nekaterih zdravil, je Komisija januarja 2008 izdala (fiktivno) Uredbo za vzpodbujanje uvoza kalcijevega karbonata. Uredba določa denarne vzpodbude za uvoznike kalcijevega karbonata, s tem da naj bi bil sistem urejen z uvoznimi dovoljenji. Po tem sistemu so morali uvozniki pri Komisiji plačati depozit, ki bi zapadel v prid proračuna EU, če uvoznik ne bi uvozil v dovoljenju določene količine kalcijevega karbonata. Kreda d.o.o. iz Postojne je zaprosila za uvozno dovoljenje, ki ji je bilo izdano z Odločbo Komisije 28. aprila 2008. Tistega dne je Kreda d.d. sklenila pogodbo o prodaji kalcijevega karbonata farmacevtski družbi Pill d.o.o. po nabavni ceni. Družba Kreda d.o.o. je namreč računala, da bo njen dobiček izhajal iz uvoznih vzpodbud, tako da bodo v prihodnje stalen dobavitelj družbe Pill d.o.o. • Komisija je naknadno ugotovila, da je napačno izračunala vpliv tega sistema na vzpodbude. 1. maja 2008, preden je Kreda d.o.o. uvozila kalcijev karbonat, je Komisija sprejela novelo omenjene uredbe, ki je odpravila sistem vzpodbud izrecno za vse uvoznike kalcijevega karbonata v letu 2008, vključno s tistimi, ki so jim že bila podeljena uvozna dovoljenja. V novelirani uredbi niso navedeni nobeni razlogi za njen sprejem. 18. maja 2008 pride predstavnik družbe Kreda d.o.o. k vam po nasvet. Svetujte mu! GPEU - varstvo prava Skupnosti

  27. Postopek predhodnega odločanja (234 PES) • Omogoča posredno presojo zakonitosti: “Sodišče je pristojno za predhodno odločanje o vprašanjih glede … veljavnosti in razlage aktov institucij Skupnosti in ECB” • Manj strogi pogoji za posameznike: • Časovni okvir; • Uredbe, direktive, odločbe. • Ali res lahko izbirajo? • TWD Textilwerke, C-188/92: tožnik, ki bi lahko izpodbijal po členu 230 PES, pa je dopustil, da se je rok za to iztekel, ne more izpodbijati po členu 234 PES; • Eurotunnel, C-408/95: izpodbijanje preko nac. sodišča dopustno, ker ni bilo očitno, da bi bila tožba po členu 230 PES možna. • Slabosti posredne presoje: • Vezanost na nacionalno sodišče; • Včasih težko najti toženca. GPEU - varstvo prava Skupnosti

  28. Tožba zaradi molka organa (232 PES) • Če Evropski parlament, Svet ali Komisija z opustitvijo ukrepanja krši to pogodbo, lahko države članice in druge institucije Skupnosti vložijo pri Sodišču tožbo za ugotovitev kršitve. • Tožba je dopustna le, če je bila zadevna institucija predhodno pozvana k ukrepanju. Če v dveh mesecih po tem pozivu zadevna institucija ne oblikuje svojega stališča, se lahko tožba vloži v nadaljnjih dveh mesecih. • Fizične ali pravne osebe se lahko pod pogoji, določenimi v prejšnjih odstavkih, pritožijo pri Sodišču glede tega, da neka institucija Skupnosti nanje ni naslovila nobenega drugega akta razen priporočila ali mnenja. • Sodišče je pod enakimi pogoji pristojno za tožbe ali postopke, ki jih sproži ECB na področjih iz njene pristojnosti, in za tožbe ali postopke, ki so bili sproženi proti ECB. GPEU - varstvo prava Skupnosti

  29. Tožba zaradi molka organa (232 PES) • Izpodbojne opustitve: načeloma zgolj opustitve sprejema akta s strani institucije ES (≠ ni sprejela takšnega akta, kot bi želel tožnik); • Dokazati obveznost delovanja (duty to act) ≠ diskrecija EK; • Opredeliti akt, ki bi moral biti sprejet – imeti pravne učinke; • Postopek: poziv instituciji k ukrepanju + 2 meseca institucija ne oblikuje stališča. GPEU - varstvo prava Skupnosti

  30. Tožba zaradi molka organa (232 PES) • 3 vrste: • Tožbe držav članic in institucij (privilegirani tožniki); • Tožbe ECB (pol-privilegiran tožnik – kršitev prerogativ ECB); • Tožbe fizičnih in pravnih oseb (neprivilegirani tožniki: • dokazati, da bi akt moral biti naslovljen nanje); • Unity principle (Chevally, 15/70): “koncept akta je po členu 230 in 232 enoten, saj obe določili predvidevata isto pravno sredstvo.” GPEU - varstvo prava Skupnosti

  31. Ugovor nezakonitosti (exceptio illegalis - člen 241 PES) “Ne glede na iztek roka iz petega odstavka člena 230 lahko vsaka stranka v sporu, v katerem gre za uredbo, ki sta jo skupaj sprejela Evropski parlament in Svet, ali za uredbo Sveta, Komisije ali ECB, pred Sodiščem uveljavlja, da se ta uredba iz razlogov, navedenih v drugem odstavku člena 230, ne uporablja.” GPEU - varstvo prava Skupnosti

  32. Ugovor nezakonitosti (exceptio illegalis - člen 241 PES) • Nesamostojen postopek – ugovor v neposrednem postopku; • Namen: strankam omogočiti uveljavljanje nezakonitosti splošnega akta (ne le uredbe!) z namenom, da se v konkretnem postopku ne uporabi; • Posledica: neuporaba akta, NE njegova razveljavitev; učinek inter partes • Ni dopusten, če bi posameznik lahko vložil ničnostno tožbo, pa tega ni storil (NFU, C-241/01) GPEU - varstvo prava Skupnosti

  33. Odškodninska tožba proti Skupnosti (288 & 235 PES) 288: “Pogodbeno odgovornost Skupnosti določa pravo, ki se uporablja za zadevno pogodbo. V primeru nepogodbene odgovornosti pa Skupnost v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna pravnim ureditvam držav članic, nadomesti kakršno koli škodo, ki so jo povzročile njene institucije ali njeni uslužbenci pri opravljanju svojih dolžnosti.” 235: “Sodišče je pristojno v sporih glede nadomestila škode, ki ga predvideva drugi odstavek člena 288.” • Avtonomna tožba: ni pogoj predhodna ugotovitev nezakonitosti po členu 230 PES (Lütticke, 4/69); GPEU - varstvo prava Skupnosti

  34. Odškodninska tožba proti Skupnosti (288 PES) • Strogi pogoji (Schöppenstedt, 5/71): • dovolj resna kršitev hierarhično najvišjega [pomembnega] pravila, ki varuje posameznike (PES, višja uredba, splošno pravno načelo); • vzročna zveza; • škoda. • Resnost kršitve: presojajo se učinki in način kršitve, odvisno od jasnosti pravila, stopnje diskrecije, opravičljivosti napake, namernosti kršitve… • Cilj odškodninske tožbe ni razveljavitev spornega akta, ampak nadomestilo za škodo, ki jo je institucija ES povzročila; • Razlikujte to tožbo od odškodninske odg. DČ ter od denarne kazni! GPEU - varstvo prava Skupnosti

  35. Hvala za pozornost! GPEU - varstvo prava Skupnosti

More Related