1 / 16

izr. prof. dr. Robi Kroflič: KRITERIJI KAKOVOSTI PEDAGOŠKE PRAKSE NA PODROČJU VZGOJE

izr. prof. dr. Robi Kroflič: KRITERIJI KAKOVOSTI PEDAGOŠKE PRAKSE NA PODROČJU VZGOJE. TUDI ŠOLE VZGAJAJO, MAR NE?. Namen predavanja:. opozoriti na protislovja, povezana s pojmovanjem vzgojne vloge šole ter načrtovanjem in izvedbo vzgojnega koncepta šole

plato-diaz
Télécharger la présentation

izr. prof. dr. Robi Kroflič: KRITERIJI KAKOVOSTI PEDAGOŠKE PRAKSE NA PODROČJU VZGOJE

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. izr. prof. dr. Robi Kroflič:KRITERIJI KAKOVOSTI PEDAGOŠKE PRAKSE NA PODROČJU VZGOJE TUDI ŠOLE VZGAJAJO, MAR NE?

  2. Namen predavanja: • opozoriti na protislovja, povezana s pojmovanjem vzgojne vloge šole ter načrtovanjem in izvedbo vzgojnega koncepta šole • predstaviti kriterije kakovostnega načrtovanja in izvedbe vzgojnega koncepta, ki sem jih razvil na podlagi rezultatov Harvardskega projekta Goodwork in Gardnerjeve teze o petih umih prihodnosti • z vidika kriterijev dobre prakse vzpostaviti razmislek o izobraževanju učiteljev za obvladovanje vzgojne vloge v javni šoli

  3. Protislovja, povezana s pojmovanjem vzgojne vloge šole: • vprašanje o primarnih nalogah javnega šolstva • odločitev, da učenci/dijaki potrebujejo pravno zaščito svojih pravic, saj bo le tako šola izoblikovala ustrezno socializacijsko okolje • premajhen družbeni konsenz o temeljnih vzgojnih nalogah javne šole in učitelja

  4. Z raziskavami ugotovljene posledice: • učitelji so poskušali osebno odgovornost za vzgojo to preložiti na koga drugega: • na družino in medije (ko je šlo za iskanje osrednjega krivca za vzgojne težave), • na svetovalnega delavca ali celo specialnega pedagoga (ko je šlo za vedênjsko problematične učence), • ter na učitelja »vzgojnega predmeta« Etika in družba, ko je šlo za iskanje odgovornega za doseganje zakonsko jasno opredeljenih ciljev državljanske vzgoje

  5. Šole se ne smejo izogniti odgovornosti za vzgojno dimenzijo, saj nujno vzgajajo, načrtno ali nenačrtno, v smeri opredeljenih ciljev ali mimo njih, usklajeno ali neusklajeno z vrednotnimi sporočili drugih dejavnikov (družine, medijev množične kulture).

  6. Da bi to odgovornost okrepili, se moramo: • dokopati do družbenega konsenza o temeljnih vzgojnih nalogah javne šole in učitelja v njej • otresti nekaterih stereotipnih predstav o »omejeni odgovornosti učitelja za vzgojno delovanje« • natančneje opredeliti kriterije kakovostnega profesionalnega dela učitelja v javni šoli

  7. Kriteriji kakovostnega načrtovanja in izvedbe vzgojnega koncepta: • Deset let trajajoč projekt Goodwork, ki je potekal na Harvardski univerzi: »'Dobro delo' ... je visoko kakovostno, socialno odgovorno in osebno osmišljeno.«

  8. Kriteriji kakovostne vzpostavitve vzgojnega koncepta javne šole: • odličnost (excellency), • etičnost (ethics), • spoštljivost (respectful mind) in • osebna vpletenost (engagement).

  9. Kriterij profesionalne odličnosti zahteva poznavanje: • razlogov za načrtovanje vzgoje • globljega vsebinskega pomena deklariranih ciljev vzgoje (inkluzivnost, demokratičnost, pravičnost in solidarnost), • načel povezovanja posrednih in neposrednih vzgojnih dejavnikov, • mehanizmov pravne zaščite otrok/mladostnikov, pa tudi • presežka vzgoje (zaradi katerega vzgojnih ciljev ni mogoče omejiti na še tako široko zasnovan koncept discipliniranja)

  10. Etika učitelja Kriterij etičnosti zagotavlja strokovno osnovo vzgojne argumentacije, s tem pa tudi teoretsko varovalko pred zdrsom vzgoje v območje ideološke indoktrinacije in manipulacije

  11. Spoštovanje učenca in osebna vpletenost učitelja Kriterij spoštljivosti pomeni osnovo pedagoškega odnosa, kriterij osebne vpletenosti pa jedro pedagoške odgovornosti, saj predstavlja osnovo učiteljevega profesionalnega angažmaja in s tem motivacijsko moč, ki učenca zvabi v procese učenja.

  12. Kako izobraziti odličnega učitelja? Kljub načelni odločitvi, da ohranimo standarde univerzitetnega nivoja izobrazbe in jih nadgradimo z drugo bolonjsko stopnjo, še vedno nimamo domišljene vsebinske zasnove pedagoškega izobraževanja.

  13. Pomanjkljivosti v izobraževanju učiteljev za obvladovanje vzgojne vloge: • podcenjen pomen temeljne pedagoške izobrazbe v odnosu do specialnih metodik • prevelika dvotirnost splošnega in specialno–pedagoškega študija • premajhna interdisciplinarna zasnova pedagoških znanj, potrebnih za obvladovanje vzgojne zasnove pedagoških institucij • umanjkanje vsebin in pristopov za odpravljanje vrednotnih stereotipov ter vzpostavljanje osebne zavezanosti oziroma pedagoškega poslanstva bodočih učiteljev

  14. Korthagenov model navdihujočega učitelja:

  15. Fred Korthagen: The onion: A model of levels of change

  16. F. Korthagen: Kompetenčno zasnovan model izobraževanja učiteljev ne more doseči razvoja tistih globinskih plasti učiteljeve osebnosti, ki so najbolj ključne kvalitete kakovostnega vzgojnega delovanja.

More Related