1 / 22

PAJKOVCI

PAJKOVCI. Marin K. Lea A. Urša K. Na splošno. so najpomembnejša skupina pipalkarjev delimo jih na škorpijone, paščipalce pajke, suhe južine in pršice. Telesna organizacija pajkovcev.

shaman
Télécharger la présentation

PAJKOVCI

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. PAJKOVCI Marin K. Lea A. Urša K.

  2. Na splošno.. • so najpomembnejša skupina pipalkarjev • delimo jih na škorpijone, paščipalce pajke, suhe južine in pršice

  3. Telesna organizacija pajkovcev Telo pajkovcev je iz glavoprsja (promosoma) in zadka (optisoma). Na glavoprsju so 2 para pipalk in 4 pari nog hodilk. Dihala pajkovcev so listaste in cevaste zračnice. Listaste zračnice so iz tankih lističev, v kateri kroži kri, med njimi pa zrak. Škorpijoni imajo v končnem, mehurčastem členu zadka strupno žlezo.

  4. Pomen pajkovcev • pomembni pri uravnavanju populacij žuželk (pajki, škorpijoni) • sodelovanje pri nastanku rodovitne prsti (pršice)

  5. Škorpijoni (= ščipalci) • strupeni členonožci • približno 1500 vrst • hranijo se z insekti, pajki,mišmi, kačami,… • najdemo jih v puščavah, pašnikih, stepah, gozdovih in jamah • zadržujejo se v skupinah • Strup izločajo iz repa

  6. Paščipalci • drobni pajkovci, ki navadno niso večji od 4mm • živijo v humusu, v zemlji in za drevesno skorjo povsod • poznamo približno 2000 vrst • nimajo dolgega zadka in žela • strup izločajo iz klešč • pri nas je najpogostejši neobizij

  7. Pajki • najdemo jih povsod razen na Antarktiki • Poznamo ok. 35 000 vrst • na zadku imajo predilne bradavice, iz katerih se izceja lepljiva tekočina • pri dvorjenju samice privabijo s posebnim vonjem imenovanim feromon – če je samček manjši ima večjo možnost, da pri parjenju preživi

  8. Suhe južine • dolgonoga vrsta pajkovcev • živijo v humusu in v drevesnih štorih • pred sovražnikom se branijo tako da odvržejo nogo ali pa da se za nekaj minut naredijo mrtve • noge nekaterih vrst lahko do 40-krat presegajo telesno dolžino

  9. so drobni in pogosto lepo obarvani pajkovci velike so približno 1mm žive v okoljih, ki so premajhna za druge vrste členonožcev so preproste ovalne oblike spola se pri pršicah le malo razlikujeta, čeprav so samice nekoliko večje, samci pa imajo posebne čeljusti, s katerimi pri parjenju prenesejo spermo v samico hranijo se z zelenimi rastlinskimi deli, odpadnimi snovmi Pršice

  10. RAKI

  11. Na splošno.. • so obsežna skupina členonožcev z nad 40 tisoč znanimi vrstami • Živijo v morju ter celinskih vodah, nekaj pa je celo kopenskih • Delimo jih na potočne rak, vodno bolha, planktonski rakec…

  12. Telesna organizacija rakov Telo rakov je pri večini razločno členjeno. Pogosto je vsaj nekaj členov oprsja z glavo združenih v glavoprsje, pri vodnih bolhah pa sta glava in oprsje jasno ločena. Okončine so prvotno dvovejnate razcepljene - iz zunanje in notranje veje.

  13. Pomen rakov Raki so pomembni v prehrani človeka. Planktonske rake si za hrano lovijo ribe, kiti in druge živali. Deseteronožci pa so plenilci drugih, manjših živali. Kopenski enakonožci – kočiči ali prašički, ki živijo v tleh, sodelujejo pri nastajanju prsti.

  14. Listonožci • Značilne lisaste nožice • Med te spadajo vodne bolhe Vodna bolha(Cladocera)

  15. Ceponožci Ceponožci so majhni , pretežno planktonski rakci, vglavnem do 2 mm veliki. Zadek je zožen in brez okončin ter na koncu vilasto razcepljen. Plavajo z dolgimi tipalnicami. Sestavljenih oči ni. Običajno imajo eno samo, ličinkino oko. Po očesu so najbolj znani ceponožci, samooki, dobili ime. Samice nosijo jajčeca v eni ali dveh vrečkah ob zadku. V morju in celinskih vodah so planktonski ceponožci izredno številčni in zato pomembni v prehranjevalnih spletih, zlasti za ribje mladice.

  16. Vitičnjaki Vitičnjaki so izklučno morski. Pritrjeni so na skale, kamne in drugo trdno podlago, naprimer na ladjah, želvah in kitih. Mehke dele telesa obdajajo trdne apnenčaste plošče, ki jih ščiti pred plenilci, izsuševanjem in butanjem valov. Iz oklepa štrlijo le zelo spremenjene, vitičaste nožice. Ob obali so na skalah in kamnih pogosti želodki. Želodki

  17. Višji raki Za višje rake je značilna napredneje razvita ličinka kot pri ostalih rakih ali pa ličinke sploh ni več in se iz jajčec neposredno razvije mlad rakec. Med višje rake štejemo postranice, enakonožce, deseteronožce in več manjših skupin.

  18. Postranice • Telo postranice je bočno sploščeno • Večina plava obrnjena na bok • V potokih so zelo pogoste potočne postranice, ki so najvažnejša ribja hrana. V podzemeljskih vodah našega krasa in talni vodi rečnih naplavin živi nekaj deset vrst podzemeljskih postranic Podzemeljska postranica

  19. Enakonožci • Enakonožci imajo telo sploščeno v hrbtno-trebušni smeri • Oprsje je vidno členjeno • Vse oprsne noge so skoraj enako dolge • Živijo v morju, celinskih vodah in na kopnem pa Prašiček

  20. Deseteronožci • Za deseteronožce je značilno pet parov hodilk in koš v celotnem predelu oprsja • Delimo jih na kozice in rake košarje • Kozice so dobri plavaci z bočno sploščenim telesom. Zadkove okončine so plavalne nožice. V jadranu je zelo pogosta skalna kozica • Raki košarji na zadku nimajo plavalnih nog, pogosto so zadkove nožice povsem zakrnele

  21. Potočni rak (Astacus) Jastog (Homanus gammanus)

  22. Viri in literatura • Kraljič, Bor. 2003.Členonožci [online] [datum zadnjega popravljanja april 2003],[citirano 3.jun.2007]. Dostopno na spletnem naslovu: <http://193.2.145.130/projekti/timko/2003/2b/clenonozci/Html> • Čadež, Luka. 2003. Pajkovci [online] [datum zadnjega popravljanja april 2003],[citirano 3.jun.2007. Dostopno na spletnem naslovu: <http://gimvic.org/projekti/timko/2003/2b/clenonozci/html/pajkovci.html> • Devetak, Dušan.2001; Raznolikost živih bitij Ljubljana: DZS Zapis iz baze podatkov ...: SIKKR AVTOR................... : Podobnik, Andrej - avtor ODGOVORNOST............. : Devetak, Dušan - avtor // Prelog, Marjanca - ilustrator // Cimerman, Franc - fotograf NASLOV.................. : Raznolikost živih bitij 1 SPLOŠNO O IZDAJI........ : 1. izd. IMPRESUM................ : Ljubljana : DZS, 1995 FIZIČNI OPIS............ : 136 str. : ilustr. , 26 cm ISBN.................... : 86-341-1646-8 OSTALI NASLOVI.......... : Raznolikost živih bitij PREDMETNE OZNAKE........ : Botanika - Učbeniki za srednje šole PREDMETNE OZNAKE........ : // biologija // botanika // učbeniki za srednje šole // živa bitja // vrste // sistematika // razmnoževanje // virusi // cepljivke // glive // rastline // alge // mahovi // steljčnice // brstnice // praprotnice // semenke UDK..................... : 58(075.3), 372.858(075.3) UDK ZA STATISTIKO....... : 58 VRSTA GRADIVA........... : monografska publikacija, tekstovno gradivo, tiskano COBISS.SI-ID............ : 53850880

More Related