Notranji trg – štiri ekonomske svoboščine

1. Notranji trg – štiri ekonomske svoboščine Dr. Matjaž Tratnik

2. Notranji trg • Kaj je notranji trg? • Zakaj notranji trg? • Kdaj? • Kdo/kaj so ovire za vzpostavitev/delovanje notranjega trga? • Liberalizacija • Kako? • Liberalizacija = temelj integracije

3. Cilji EU (člen 3 PEU) • (2) notranji trg; • trajnostni razvoj, • uravnotežena gospodarska rast in stabilnost cen, • visoka konkurenčno socialno tržno gospodarstvo,visoka raven varstva in izboljšanje kakovosti okolja znanstveni in tehnološki napredek; • (4) Ekonomska in monetarna unija, katere valuta je euro (…)

4. Notranji trg (člen 26 PDEU) • (2) Notranji trg zajema območje brez notranjih meja, na katerem je v skladu z določbami Pogodb zagotovljen prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala. • (1) Unija sprejme ukrepe za vzpostavitev ali zagotavljanje notranjega trga v skladu z ustreznimi določbami pogodb.

5. Cona proste trgovine Carinska unija Skupni / notranji trg Ekonomska in monetarna unija Popolna ekonomska integracija Odprava carin in kvot X X X X X Skupna carinska tarifa X X X X Prosto gibanje proizvodnih faktorjev X X X Usklajevanje ekonomskih politik X X Popolno poenotenje ekonomskih politik X Stopnje/vrste ekonomskih integracij

6. Načela notranjega trga • Svobodno opravljanje gospodarskih dejavnosti • Prost pretok blaga (členi 28-37 PDEU), • Prosto gibanje delavcev (členi 45-48 PDEU), • Prost pretok storitev in svoboda ustanavljanja (členi 49-62 PDEU) • Prost pretok kapitala in plačil (členi 63-66 PDEU). • Neposredna izvršljivost • Prepoved diskriminacije • Državljanstvo, prebivališče, spol, izvor blaga • Francija uvede poseben davek na žgane pijače, ki niso proizvedene v Franciji. • Francija uvede poseben davek na žgane pijače, ki niso proizvedene iz sadja.

7. Notranji trg - 4 svoboščine: • Prosti pretoki produkcijskih faktorjev • Prost pretok blaga • Prosto gibanje oseb • Prosto opravljanje storitev • Prost pretok kapitala

8. Vloga Sodišča • Sodišče nadgrajuje zakonodajo • Načelo medsebojnega priznavanja (Cassis de Dijon, 120/78) • Teleološka razlaga • Široka razlaga omejitev, temeljnih pojmov (delavec, DČ) • Ozka razlaga izjem (javni red, javna služba)

9. Prost pretok blaga: • Protekcionizem v. svobodna trgovina • Načini za zaščito domače proizvodnje? • Na čem temelji prost pretok blaga? • Carinska unija (28 PDEU) • Prepoved carin in DzEU • Prepoved diskriminatornih notranjih davščin • Prepoved količinskih omejitev in UzEU • Izjeme

10. Carinska unija (člen 28 PDEU) • Zakaj carinska unija in ne cona proste trgovine? • Primer: SLO uvoznik uvozi v Slovenijo (KP) pošiljko kitajskih koles, ki so namenjena prodaji v SLO, A, H, CZ, SK. Ali so ta kolesa po plačilu uvoznih dajatev v SLO v prostem pretoku? • Notranji vidik CU – trgovina med DČ • Ukinitev carin in DzEU • Zunanji vidik CU –trgovina s tretjimi državami • Skupna carinska tarifa • Skupen carinski kodeks • Skupna zunanjetrgovinska politika (člen 207 PDEU)

11. Kaj je blago? • “Blago so predmeti, ki jim lahko izrazimo vrednost v denarju in so lahko predmet trgovinske menjave.”(Komisija proti Italiji, 7/68) • Predmeti kulturne dediščine? • Odpadki? • Elektrika? • Plin? • Denar? Ponarejen denar? • Mamila?

12. Prepoved carin • Kaj so carine? • Namen? • Člen 30 PDEU:Carine pri uvozu in izvozu ter vse dajatve z enakim učinkom so med državami članicami prepovedane. Ta prepoved se uporablja tudi za carine fiskalne narave.

13. Prepoved DzEU • Kaj so DzEU? • “Vse finančne obremenitve, ki jih DČ enostransko naloži v zvezi s prehodom meje, ne glede na njihov učinek, namen, naravo, strukturo ali poimenovanje in imajo enak učinek kot carine.”(Sodišče)

14. Diamantarbeiders 3/69 • Belgija je ustanovila poseben sklad (Socialni sklad za delavce zaposlene pri obdelavi diamantov) z namenom povečanja socialne varnosti teh delavcev. Sklad se je financiral izključno iz obveznega prispevka v višini 1/3 % vrednosti neobdelanih diamantov, ki so ga morali plačati uvozniki diamantov. • Dajatev ne gre v proračun • Dajatev ne ščiti domače proizvodnje • Namen je povečanje socialne varnosti • Dajatev ne omejuje izdelkov iz drugih držav članic

15. Primeri: • 1. V Belgiji so izvozniki krompirja morali plačevati obvezen prispevek, v Sklad za pospeševanje prodaje kmetijskih izdelkov in vrtnin. Zbrana sredstva so se uporabljala v ta namen (npr. reklamiranje). • Ali je šlo za DzEU? • 2. Belgija uvoznikom zaračunava pristojbino za uporabo prostora, kjer se na meji opravljajo veterinarski pregledi. • 3. Francija je predpisala posebno (enako) dajatev ob prodaji domačega in uvoženega sadja, ki se je plačevala v Sklad za pospeševanje prodaje domačega sadja. Zbrana sredstva so se uporabljala v ta namen (npr. reklamiranje). • 4. Švedska je uvedla posebno dajatev na plastične vrečke v supermarketih. Dajatev se zaračunava tako za domače kot za uvožene vrečke. • 5. Nemčija je pri prehodu meje zaračunavala dajatev za veterinarski pregled transportov živih živali. Dajatev je predvideval nemški predpis, s katerim je Nemčija implementirala EU direktivo, ki je predpisovala obvezne veterinarske preglede ob prehodu meje med DČ. Direktiva plačila pristojbine ne omenja.

16. Dajatve, ki niso DzEU • Nadomestila, ki so povračilo stroškov za opravljene storitve • Konkretna korist & sorazmernost vrednosti storitve • Dajatve ki so naložene na domače in uvoženo blago • Plačila pregledov naloženih s strani EU ali MP • Ne presega dejanskih stroškov • Pregledi obvezni in enotni za vse proizvode v EU • Naloženi v splošnem interesu EU • Pospešujejo prost pretok blaga

17. Prepoved diskriminatornih notranjih davkov (člen 110 PDEU) • Nobena država članica ne uvaja, neposredno ali posredno, kakršnih koli notranjih davkov na izdelke drugih držav članic, ki bi bili višji od davkov, uvedenih neposredno ali posredno na enakovrstne domače izdelke. • Prav tako nobena država članica ne uvaja takšnih notranjih davkov na izdelke drugih držav članic, s katerimi bi posredno zaščitila druge [podobne] izdelke. • Odnos do prepovedi DzEU (30 PDEU)? • “v zvezi s prehodom meje” • Notranje davščine dopustne, če niso diskriminatorne • DzEU prepovedane, tudi če niso diskriminatorne

18. Primeri • 1. Slovenija s 1.5.2011 poviša trošarino na domače pivo za 10 %, na uvoženo pivo pa za 20 %. • 2. Slovenija s 1.5.2011 poviša trošarino na alkoholne pijače z vsebnostjo več kot 30% alkohola, ki niso proizvedene iz sadja, za 10%. • 3. Slovenija s 1.5.2011 uvede posebno okoljsko dajatev, ki jo je treba plačati ob nakupu novega tovornega vozila z nosilnostjo nad 10 ton, v višini 25% nabavne cene.

19. Prepoved količinskih omejitev in UzEU • Člen 34 (člen 28 PES) • Med državami članicami so prepovedane količinske omejitve pri uvozu in vsi ukrepi z enakim učinkom. • Člen 35 (prejšnji člen 29 PES) • Količinske omejitve pri izvozu in vsi ukrepi z enakim učinkom so med državami članicami prepovedani. • Kaj so količinske omejitve (kvote)? • “Vsi ukrepi, ki imajo učinek popolne ali delne preprečitve uvoza ali izvoza blaga, ali blaga v tranzitu” • “Eksplicitne omejitve”

20. Kaj so UzEU? • 1.Belgijski trgovec uvaža škotski viski iz Francije. Nek belgijski predpis prepoveduje prodajo blaga z oznako izvora (“Scotch”) če prodajalec nima uradnega certifikata države izvora, ki ta izvor prepoveduje.Trgovec trdi, da gre za UzEU, ker omejuje uvoz iz Trancije, kjer se takšni certifikati ne zahtevajo. • 2. Nemški zakon o vinu dovoljuje uporabo imena “Sekt” za peneče vino le kadar je vino izdelano iz grozdja, pridelanega v Nemčiji. Prodaja penečega vina iz drugih držav pod imenom “Sekt” je prepovedana. • 3. Irska vlada je leta 1978 podpirala reklamno kampanjo Irskega združenja (IrishGoodsCouncil) ki je propagiralo nakupovanje domačih proizvodov (BuyIrish) • Slovenija dopušča prodajo uvoženih mobilnih telefonov, v Sloveniji le, če trgovec razpolaga z atestom, izdanim s strani (imaginarnega) Urada za zagotavljanje kakovosti izdelkov ki potrjuje ustreznost (kakovost ijn zlasti varnost) aparata. Telefonski aparati, izdelni v drugih državah članicah morajo biti ustrezno pregledani še preden gredo v prodajo (v domači DČ ali v izvoz). • 4. Predpisi države članice A zahtevajo, da se margarina prodaja v okroglih lončkih, maslo pa v štirioglatih (kvader ali kocka). Država članica B pa zahteva ravno obratno.

21. Kaj so UzEU? • Leta 1981 je bila v Franciji in Italiji zelo obilna letina vina. Ker je italijansko namizno vino praviloma cenejše od francoskega, je francoska vlada uvedla različne ukrepe, kot so zlasti kvalitetne kontrole na meji ter zelo natančni in počasni uvozni postopki, tako da je uvoz partije vina iz Italije v Francijo lahko trajal do 4 mesece. Prodaja italijanskega vina se je tako v primerjavi z letom poprej prepolovila (Italija proti Franciji 42/82). • Nizozemska pozna predpis, po katerem je dovoljeno pridelovati rože in vrtnine le tistim pridelovalcem, ki so člani določenih združenj pridelovalcev. Na ta način se je zagotavljala kvaliteta (preko standardov in kontrole s strani združenj).

22. Kaj so UzEU? • »Vsa pravila o trgovanju, uveljavljena s strani katere od držav članic, ki utegnejo bodisi posredno bodisi neposredno ter bodisi dejansko ali potencialno ovirati promet blaga znotraj Skupnosti.« • Dassonville, 8/74 • “Implicitne omejitve” • Kaj so “pravila o trgovanju”? • Dodelitev sredstev iz drž. Blagajne? (Buy Irish, 249/81) • Kaj je “država članica”? • Lokalne skupnosti? • Javne agencije? (ustanovitev, financiranje, imenovanje organov) • Združenja trgovcev, pridelovalcev, obrtnikov, odvetniške zbornice …?

23. Kategorije UzEU • Razlikovalni ukrepi (formalno diskriminatorni) • Uvozna dovoljenja, inšpekcije (International Fruit Company, 54/71) • Reklamna kampanja za domače izdelke “Buy Irish”, 294/80; German Quality Products C-325/00); • Certifikati (Dassonville, 8/74) • Geografsko poreklo (Irish Souvenirs, 113/80) • Uporaba domačega standarda pri javnem naročilu (Komisija proti Irski, 45/87) • Ukrepi brez razlikovanja (materialno diskriminatorni): • Večje (dvojno) breme za uvožene produkte • Cassis de Dijon: medsebojno zaupanje & priznavanje • “Proizvodne norme” • Mere, teža, embalaža vsebnost določenih substanc • Walter Rau, 133-136/85 (margarina) • Deutsche Reinheitsgebot (178/84) • Ostali ukrepi • Omejitve reklamiranja npr. žganih pijač zvarjenih iz žitaric (Komisija proti Franciji, 152/78)

24. Cassis de Dijon, 120/78 • V Franciji je dolgo izdelujejo liker iz črnega ribeza “Cassis de Dijon”, ki ima vsebnost alkohola 15 – 20 %. Nemška veriga supermarketov je ta liker hotela prodajati v Nemčiji, vendar ji je to preprečeval nemški predpis, po katerem so morali imeti sadni likerji ne glede na njihov izvor vsebovati vsaj 25% alkohola. • Domneva prostega pretoka (svobodne trgovine vzajemnega priznavanja): • »Ni nobenega veljavnega razloga za to, da alkoholne pijače, pod pogojem, da so zakonito proizvedene in dane v promet v eni državi članici, ne bi bile dane v promet tudi v katerikoli drugi državi članici.«

25. Uredba 764/2008 o medsebojnem priznavanju • Opredeljuje pravice in obveznosti DČ in podjetij, ki želijo prodajati proizvod, ki se zakonito prodaja v drugi DČ; • Pojasnjuje dokazno breme v primeru odklonitve vzajemnega priznavanja: je na DČ; • Vzpostavlja kontaktne točke za proizvod v vseh DČ; • Uporablja se od 13. maja 2009. • Vzpostavlja sistem akreditacije, ki zagotavlja medsebojno priznavanje ravni usposobljenosti organov za ugotavljanje skladnosti; • Ni dopustno zavrniti certifikata akreditiranega organa; • Uporaba od 1.1.2010. Uredba 765/2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov 25

26. Rešitev/izjeme • Harmonizacija (popolna/delna) • Člen 36 PDEU: • Nameni - izčrpno: javna morala, javni red in javna varnost, zaščita zdravja in življenja ljudi, živali in rastlin, zaščita narodnega bogastva, umetniške, zgodovinske ali arheološke vrednosti in zaščita intelektualne lastnine • NE: arbitrarna diskriminacija & prikrito omejevanje trgovine med DČ • Nujnost & sorazmernost • Rule of Reason (Cassis) • Nameni - ni izčrpno: varovanje javnega zdravja, učinkovitost davčnega nadzora, poštenost komercialnih transakcij,varstvo potrošnikov. Kasneje: varstvo okolja, varstvo delovnega okolja, varstvo socialno-kulturnih značilnosti ter varstvo izražanja kulture. • Nujnost & sorazmernost • Dokazno breme: DČ

27. Člen 36: •  javna morala, • javni red, • javna varnost, • varovanje zdravja in življenja ljudi, živali ali rastlin, • varstvo nacionalnih bogastev z umetniško, zgodovinsko ali arheološko vrednostjo ali • varstvo industrijske in poslovne lastnine. • Prepovedi ali omejitve ne smejo biti sredstvo za samovoljno diskriminacijo ali prikrito omejevanje trgovine med državami članicami. • Nujnost in sorazmernost

28. Rule of reason (pravilo utemeljenosti) • Javni interes na naslednjih področjih: • varovanje javnega zdravja • učinkovitost davčnega nadzora • poštenost komercialnih transakcij in • varstvo potrošnikov • varstvo okolja • varstvo delovnega okolja • varstvo socialno-kulturnih značilnosti ter • varstvo izražanja kulture.

29. Kdaj Rule of reason? • Ne sme obstajati izčrpna ureditev s predpisom EU, • nacionalni predpis mora brez razlikovanja veljati glede domačih in uvoženih izdelkov, • interes, ki ga ukrep skuša varovati, mora biti takšen, da upravičuje izjemo od prostega pretoka blaga in • ukrep mora biti nujen in sorazmeren

30. Nujnost in sorazmernost • Italijanski predpis zahteva, da se pod imenom “Pasta” lahko prodajajo le testenine, izdelane iz ostre moke (“durum”). Namen: preprečiti, da bi italijanski potrošniki kupili testenine, izdelane iz mehke moke, ki ne ustrezan njihovim pričakovanjem. • Ali je prepoved prodaje testenin iz mehke moke nujna in sorazmerna?

31. Načini prodaje – Keck, 267-268/91 • Socialno-ekonomske odločitve DČ • Odpiralni čas trgovin • Omejitve glede reklamiranja • Omejitve prodajnih “trikov” (prodaja pod nabavno ceno, bonusi …) • Vedno zmanjšujejo prodajo – tudi uvoženih • Neusklajenost sodne prakse v preteklosti • Keck SEU: »... V nasprotju s prejšnjimi odločitvami, uporabe določenih nacionalnih predpisov glede proizvodov iz drugih držav članic, ki omejujejo ali prepovedujejo določene načine prodaje, ni mogoče šteti za ukrep, ki bi lahko neposredno ali posredno, dejansko ali potencialno oviral trgovino med državami članicami v smislu sodbe v primeru Dasonville pod pogojem, da se ti predpisi uporabljajo za vse prizadete trgovce, ki delujejo na ozemlju te države ter v pravnem in dejanskem pogledu na enak način zadevajo tako trženje domačih proizvodov kot tudi proizvodov iz drugih držav članic.« • Kaj je način prodaje? • Kje, kako, kdaj, kdo, pod kakšnimi pogoji reklama/prodaja • Odnos do 36 PDEU & Casis? – NI testa nujnosti in sorazmernosti

32. Primeri za vajo • 1. Slovensko podjetje T, ki izdeluje aluminij, je velik porabnik elektrike. Ker je elektrika v Avstriji cenejša, bi T rad sklenil pogodbo o dobavi elektrike z avstrijskim ponudnikom. Ali so mu slovenska elektrogospodarska podjetja dolžna omogočiti posredno priključitev na avstrijsko omrežje? • Skupnost obalnih občin v Sloveniji je finančno podprla reklamno akcijo več obalnih hotelov, v okviru katere so se postavili ob pomembne prometnice jumbo plakati, ki so vabilo na slovensko morje, pod sloganom “najlepše je domače”. Tako hrvaške kot italijanske turistične organizacije menijo, da Skupnost obalnih občin krši pravo EU. • Kaj menite vi? • Denimo, da tudi vi mnenja, da gre za kršitev prava EU. Kdo in na kakšen način bi se lahko ukrepalo? • Slovenija dopušča prodajo mobilnih telefonov v Sloveniji le, če trgovec razpolaga z atestom, izdanim s strani (imaginarnega) Urada za zagotavljanje kakovosti izdelkov ki potrjuje ustreznost aparata. • Ali je ravnanje Slovenije v skladu s pravom EU? • Kaj svetujete slovenskemu trgovcu, uvozniku mobilnih telefonov iz Finske? • Nemški zakon iz leta 1516 dovoljuje uporabo imena “pivo” le za pivo, ki je izdelano le iz naslednjih sestavin: vode, ječmena, in hmelja. Nemški uvoznik piva iz Belgije se znajde v kazenskem postopku, ker je kršil omenjeni zakon. • Ali je nemški predpis v skladu s pravom EU? • Kaj svetujete nemškemu trgovcu? • Italija pozna predpis, po katerem se lahko v tradicionalni steklenicah (”kiantaricah”) lahko prodaja le vino, ki je pridelano v predelu Chianti v Toskani. Tako je bila prepovedana prodaja španskega vina v enakih steklenicah. Pred očitki, da je ta predpis v nasprotju s pravom EU, se Italija brani s trditvijo, da predpis varuje potrošnike, ki bi bili lahko zavedeni in bi pomotoma kupili ceneno manj kvalitetno Špansko vino. Kaj vi menite? • Francoski kmetje so nezadovoljni z ukrepi v okviru skupne kmetijske politike in za več dni blokirajo vse mejne prehode s Španijo v času, ko je na višku sezona jagod. Španski pridelovalci jagod utrpijo škodo in zahtevajo od države, da ukrepa proti Franciji. • Ali se Franciji lahko očita kršitev prava EU? • Denimo, da je odgovor na vprašanje pod a) pritrdilen. Kaj lahko stori Španija?

33. Prosto gibanje oseb • Italijanski državljan Antonio se zaposli v italijanski restavraciji “Vino & Libri” v Berlinu • Slovenski vodoinštalater Peter odpre kot samostojni podjetnik obrt v Lipnici. • Slovenski zobozdravnik Jože ustanovi GmbH v Grazu in odpre ambulanto. • Jože iz prejšnjega primera ima eno ambulanto v Mariboru in eno v Grazu, kjer dela le ob petkih popoldan in sobotah. • Slovenski kirururg Aljoša, ki ima svojo zasebno prakso v Sloveniji, enkrat tedensko izvršuje operacije na Dunaju na podlagi pogodbe, ki jo ima s tamkajšnjo zasebno kliniko.

34. Prosto gibanje oseb • Antonio je v Berlinu že dočakal upokojitev in se odloči da bo ostal v Nemčiji. • Avtobus slovenske turistične agencije pelje slovenske gimnazijce na strokovno ekskurzijo v Grčijo. • Angleški upokojenec James kupi posestvo in se stalno naseli v Halozah. • Študenti prava v Mariboru gredo v okviru izmenjave Socrates – Erasmus za en semester na univerzo Rovaniemiju.

35. Prosto gibanje oseb • Ko Antonio najde primerno stanovanje se v Berlin iz Italije preseli še njegova soproga Anna, ki je prav tako italijanska državljanka, skupaj z njunimi šestimi otroki. • Kaj pa če je soproga Libijska državljanka?

36. Prosto gibanje oseb – kdo? • Ekonomsko aktivni – državljani EU: • Delavci (člen 45 PDEU) • Samozaposleni in pravne osebe (člena 49 in 56 PDEU) • Ekonomsko neaktivni: • Upokojenci, študenti, turisti – državljani EU (člen 21 PDEU) • Družinski člani ekonomsko aktivnih (državljanstvo EU ni potrebno),

37. Ekonomsko aktivni • 3 svoboščine: • Prosto gibanje delavcev • Svoboda ustanavljanja sedeža • Prosto opravljanje storitev • Določene razlike • Integracija v gospodarstvo DG: • Delavci, ustanavljanje sedeža • Center v domači DČ, občasno v DG: • Opravljanje storitev • Delavci so v razmerju odvisnosti

38. Državljanstvo DČ • A je državljan BiH in je med 2007 in 2010 tri leta legalno živel v Sloveniji, kjer je bil zaposlen v gradbeništvu. Po stečaju delodajalca se je odločil, da poišče zaposlitev v Avstriji. • Ali se lahko sklicuje na prost pretok delavcev? • Ali se upošteva njegovo bivanje in delo v SLO? • Kaj pa če bi v Sloveniji bival in delal dlje (5, 10, 20 let?)

39. Delavci (člen 45 PDEU) • 1.V Uniji se zagotovi prosto gibanje delavcev. • 2.Prosto gibanje vključuje odpravo vsakršne diskriminacije na podlagi državljanstva delavcev držav članic v zvezi z zaposlitvijo, plačilom in drugimi delovnimi in zaposlitvenimi pogoji. • 3.Ob upoštevanju omejitev, utemeljenih z javnim redom, javno varnostjo in javnim zdravjem, zajema pravico: • a) sprejeti ponujeno delovno mesto; • b) se v ta namen na območju držav članic prosto gibati; • c) bivati v državi članici zaradi zaposlitve skladno z določbami zakonov ali drugih predpisov, ki urejajo zaposlovanje državljanov te države; • d) ostati na ozemlju države članice po prenehanju zaposlitve v tej državi pod pogoji, zajetimi v predpisih, ki jih pripravi Komisija. •  4. Določbe tega člena se ne uporabljajo pri zaposlovanju v državni upravi. • Neposredni učinek (V & H)

40. Sekundarna zakonodaja: • Direktiva 2004/38 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic • Direktiva 2003/109 o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas • Uredba 1612/68 o pogojih in dostopu do zaposlitev • Uredba 1251/71 o pravici ostati na ozemlju države po končani zaposlitvi

41. Kdo je delavec? (Hoekstra 75/63) • Ekonomska storitev • Nadzor delodajalca (nadrejenost/podrejenost • Trajanje • Plačilo • Mejni primeri: • 'part-time' zaposlitev, • nizko plačilo, • dajatve v naravi, • pripravništvo, staž ipd., • revalidacija, • poklicni šport • Tudi Iskalci zaposlitve (3 mes) Antonissen, C-292/89.

42. Primeri: • Nemški študent X opravlja obvezno delovno prakso v hotelu na španski obali. V zameno dobi hrano, stanovanje in EUR 100 na mesec. • A je zaposlena v Italiji v trgovini za 10 ur tedensko, za kar prejema 300 EUR na mesec. • Poklicni igralec hokeja iz Slovenije želi po izteku pogodbe z Avstrijskim klubom nadaljevati poklicno pot v Nemčiji. Vendar Avstrijski klub (v skladu s pravili mednarodne zveze) zahteva odškodnino v višini 500.000 EUR. Ali je ta hokejist delavec v smislu določb PDEU? • Peter je slovenski državljan. Odpravi se v Nemčijo, da bi tam našel zaposlitev. • Španski državljan Juan opravlja razna dela (popravila, nabave …) za versko skupnost “Božji otroci” v Ljubljani, za kar ne prejema nobenega plačila temveč ima na voljo majhno sobico in hrano. • Hans je invalid, ki opravlja različna dela (obdelava lesa in drugih materialov) v delavnici, ki deluje v sklopu revalidacijskega centra na Nizozemskem. Namen dela je, da se ugotovi, za kakšna dela bi bil Hans glede na svojo invalidnost še sposoben.

43. Migracijske pravice - Direktiva 2004/38 • Bivanje do 3 mesecev: osebna izkaznica ali potni list; DČ ne smejo zahtevati vstopne vize; družinski člani, ki niso državljani EU, jih smejo spremljati • Bivanje nad 6 mesecev: osebe, ki opravljajo ekonomsko aktivnost ali imajo dovolj sredstev & zdravstveno zavarovanje ali so družinski člani prvih dveh kategorij; bivalna dovoljenja so ukinjena, DČ lahko zahtevajo zgolj registracijo po 3-mes. obdobju (druž. člani, ki niso drž. EU – bivalno dovoljenje) • Stalno prebivališče: po 5. letih zakonitega bivanja

44. Prepoved diskriminacije • 45 (2) PDEU: • Svobodno gibanje delavcev vsebuje odpravo vsake diskriminacije med delavci, ki temelji na državljanstvu, glede zaposlovanja, nagrajevanja in ostalih pogojev dela in zaposlovanja. • Člen 7 Uredbe 1612/68: • (1) Delavec, ki je državljan DČ, v drugi DČ zaradi njegovega državljanstva ne sme biti deležen drugačnega obravnavanja kot domači delavci v zvezi z zaposlitvenimi in delovnimi pogoji, predvsem glede plačila, odpovedi in, če bi postal brezposeln, glede vrnitve na delovno mesto ali ponovne zaposlitve. • (3) Vsaka določba kolektivne ali individualne pogodbe (…) je nična, če določa ali dopušča diskriminacijske pogoje za delavce, ki so državljani drugih DČ. • Odnos do 18 PDEU?

45. Prepoved diskriminacije • Italijanska univerza v B. zaposluje lektorje tujih jezikov, vendar vedno le za določen čas, medtem ko dobijo docenti in profesorji drugih predmetov praviloma zaposlitev za nedoločen čas. • Španski predpis določa, da imajo v državne muzeje v Španiji prost vstop Španski državljani in tujci , če prebivajo v Španiji in če so mlajši od 21 let ter državljani drugih držav članic EU, ob nedeljah in sredah prost vstop v državne muzeje. • Velike družine imajo v Franciji pravico do posebnega popusta na sredstvih javnega prevoza. To velja tudi za italijanskega delavca in njegovo številno družino.

46. Prepoved diskriminacije • Neposredna diskriminacija • (Fiorini, 32/75 popust za velike družine) • Posredna diskriminacija • Sotgiu, 152/73 – nadomestilo za ločeno življenje; • Groener, 379/87 – irski jezik; Angonese, C-281/98) • Nediskriminatorni ukrepi,ki omejujejo dostop na trg delovne sile (Bosman, C-415/93)