1 / 8

PODOBA EVROPE OKOLI LETA 1000

PODOBA EVROPE OKOLI LETA 1000. Vpadi po evropi. Čas okoli leta 1000 je za zahodno Evropo prelomen. Razdelitev Frankovske države po smrti Karla Velikega povzroči upad moči frankovskih vladarjev. Pojavijo se VPADI in ROPANJA novih ljudstev: muslimanski napadalci iz severne Afrike,

sophie
Télécharger la présentation

PODOBA EVROPE OKOLI LETA 1000

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. PODOBA EVROPE OKOLI LETA 1000

  2. Vpadi po evropi • Čas okoli leta 1000 je za zahodno Evropo prelomen. • Razdelitev Frankovske države po smrti Karla Velikega povzroči upad moči frankovskih vladarjev. • Pojavijo se VPADI in ROPANJA novih ljudstev: • muslimanski napadalci iz severne Afrike, • Ogri (Madžari), • Vikingi • Vsi ti vpadi povzročijo nestabilnost in nered. • Posledice vpadov: • izropane in porušene vasi ter samostani, • množice ljudi prodane v suženjstvo, • zastoj v gospodarskem razvoju.

  3. Upadanje moČI KRALJEV • Kralji niso mogli zaščiti prebivalcev pred napadi. • Dvigne se moč posameznih lokalnih plemičev h katerim se ogroženi kmetje zatečejo po pomoč. • Kmetje nimajo premoženja, da bi za zaščito plačali plemiču. Zato predajo sebe in svoje potomce v dosmrtno služenje fevdalcu. Tako postanejo nesvobodni tlačani. • Na ta način je moč kraljev padla, povečala pa se je moč posameznih fevdalcev. • Znotraj posameznih držav so obstajale številne skoraj povsem SAMOSTOJNE DEŽELE (vojvodine). • Plemiči so se med seboj pogosto bojevali za posest, kar je povzročalo stalne vojaške spopade.

  4. RIMSKO-NEMŠKO CESARSTVO • Nastalo v 10. stoletju. • Ustanovitelj: Oton I. Veliki • Papež je Otona I. okronal za cesarja. To je pomenilo, da je naslov rimskega cesarja prešel na voditelje Rimsko nemškega cesarstva. • Cesarstvo je segalo od Nemčije do Italije in je vključevalo tudi slovensko ozemlje. • V 11. stoletju se cesar zaplete v spor s papežem.

  5. Kraljevina Francija • Moč kralja je do 13. stoletja slaba. • Da bi se posvetoval s svojimi vazali, kralj začne sklicevati zbore, ki se jih udeležujejo predstavniki plemstva, cerkve in pomembnejših mest. • Največji nasprotnik francoskega kralja je bil angleški kralj, ki je imel v Franciji velika posestva.

  6. KRALJEVINA ANGLIJA • Kralji vse od 11. stoletja tekmujejo s svojimi vazali in skušajo okrepiti svojo moč. • Ker je kralj v začetku 13. stoletja izgubil posesti v Franciji so se mu vazali uprli. Moral je podpisati dokument: MAGNA CHARTA (Velika listina svoboščin). • S to listino so plemiči omejili njegovo oblast – npr. kralj ni smel povišati davkov brez privolitve plemstva. • Zbori plemstva in premožnih meščanov so postali redni in se preimenovali v parlament.

  7. vpliv cerkve • V nasprotju s kralji, ki imajo šibko moč, se je moč papeža in rimskokatoliške cerkve okrepila. • To je privedlo do sporov med papežem in kralji. • V Evropi, ki je bila fevdalno razdeljena, je bila cerkev edina, ki je povezovala prebivalce. • Cerkev jim ob vojnah in nesrečah daje občutek varnosti in stabilnosti, upanje na boljše posmrtno življenje. • Vera je imela v srednjem veku zelo pomembno vlogo in zato srednji vek imenujemo tudi OBDOBJE VERE. • V stoletjih so se nabrale tudi mnoge napake: opuščanje pobožnega življenja, goljufije.

More Related