Smetkovodstvo i izvestuvawe vo uslovi na recesija

1. Smetkovodstvo i izvestuvawe vo uslovi na recesija 5 dekemvri 2009

2. Sodr`ina na prezentacijata • Celta na prezentacijata e da se naglasat potencijalni pra{awa povrzani so primenata na MSFI vo uslovi na tekovnata ekonomska recesija i oslabena ekonomija. • Predmet na razgleduvawe se slednite smetkovodstveni pra{awa: • Obezvrednuvawe na netekovni sredstva: pra{awa povrzani so ocenka na testot na o{tetuvawe na sredstva i potrebnite obelodenuvawa; • Biznis prestruktuirawa, vklu~uvaj}i rezervirawa za prestruktuirawe, netekovni sredstva koi se ~uvaat za proda`ba i potrebni obelodenuvawa; • Zna~ajni rasuduvawa i procenki, vklu~uvaj}i i zna~ajni pretpostavki i primena na MSS 1; • Nastani po datumot na bilansot na sostojba (MSS 10); • Uslov na kontinuitet, negativni trendovi i finsnsiski pote{kotii; • Izmama i gre{ka.

3. Ekonomskoto okru`uvawe kontinuirano se menuva - uslovi na ekonomska recesija i oslabena ekonomija Do neodamna Pove}e godini na odr`liv ekonomski rast Relaksiranosta vo svetskite finansiski pazari donese nevoobi~aeno visoko nivo na likvidnost, eftini krediti i zgolemeno zadol`uvawe Tekovnoto okru`uvawe Negativen trend vo globalnata ekonomija Ote`nati mo`nosti za obezbeduvawe na “novo” finansirawe, pridru`eno so strogi kontroli i poskapo refinansirawe Efektite na hipotekarnata kreditna kriza dovedoa do namaluvawe vo doverbata vo sekojdnevnoto rabotewe (namaleni proda`bi, cenovni pritisoci) Nepostojanosta vo deviznite kursevi na valutite i cenite na metalite dovedoa do pote{kotii vo prognozite so izvesno nivo na verojatnost Kompaniite so rizik za prekr{uvawe na uslovi od pozajmicite ili koi ne uspevaat da gi izmirat dolgovite a ne se vo mo`nost da dogovorat novo finansirawe se soo~uvaat so nesolventnost i rizik od likvidacija. Stapki na nevrabotenost Bankrotstva Refinansirawe na obvrskite Dr`avna regulacija i intervencija Biznis i finansiski rizici Globalnata ekonomija Pazarite na kapital Cenite na dobrata Kamatnite stapki Doverbata na potro{uva~ite

4. Pra{awa koi se aktuelni Zadol`enost i likvidnost Predizvici povrzani so koncentracija na biznisot Treti strani Finansiski partneri Zna~ajni biznis partneri Solventnost na kupuva~ite Smetkovodstveni procenki Izmenetpazar za golem broj na vidovi vlo`uvawa Metodologija i pristap pri procenuvawe na objektivnata vrednost, osobeno za kompleksni nelikvidni akcii Adresirawe na nepostojanosta ili naru{uvaweto vo pazarite Minatite procenki mo`e da ne bidat soodvetna osnova za tekovni procenki Zgolemeni pote{kotii vo prognozirawe na kratkoro~nite operativni rezultati, pari~ni tekovi i likvidnost Obezvrednuvawe na netekovni sredstva i gudvil

5. Obezvrednuvawe na netekovni sredstva • MSS 36 – O{tetuvaweto na sredstvata e eden od najkompleksnite standardi! • Mo{ne e te{ko da se spravime so neizvesnosta, osobeno vo uslovi koga ne postoi to~en ili pogre{en odgovor, bidej}i nikoj nemo`e da predvidi so to~nost {to ponatamu }e se slu~i. Vo takvi uslovi ne{tata se predmet na tolkuvawe i najdobra procenka. • Poradi toa, testot na o{tetuvawe na sredstvata se u{te ostanuva so visok prioritet vo tekovni uslovi na recesija. • Vo prodol`enie se prezentirani iskustva koi mo`at da pomognat.

6. Test na o{tetuvawe na sredstvata Test na o{tetuvawe: Sporedba pome|u knigovodstvenata vrednost na edno sredstvo ili edinica koja generira gotovina i negovata nadomestlivata vrednost Smetkovodstvena vrednost na sredstvoto ili na EGG* O{tetuvawe Nadomestliva vrednost na sredstvoto ili na EGG* Nadomestliva vrednost na sredstvoto ili na EGG* Scenario 1 Scenario 2 (*EGG = Edinica koja generira gotovina)

7. Problemi so koi se soo~uvame Tekovna zadol`enost spored istoriski tro{oci na pozajmuvawe Nadomestliva vrednost Povisoka od Pari~ni tekovi go sodr`at efektot na odani~uvaweto i Objektivna vrednost namalena za tro{oci na proda`ba Upotrebna vrednost Nedostig na trasakcii Nerealisti~ni pari~ni tekovi Previsoki terminalni vrednosti

8. Pra{awe 1 • Pra{aweto se odnesuva na uslovi koga testot na o{tetuvawe }e dade razlika vo rezultatot koj se dobiva na osnova na objektivnata vrednost namalena za tro{ocite na proda`ba i upotrebnata vrednost: • Ne e potrebno(a) formalno(a)________, no razbirawe na pri~inite poradi koi _______ i _________ se razli~ni e neophodno so cel utvrduvawe dali __________ e razumno presmetano(a). • Diskusija, upotrebna vrednost, objektivna vrednost namalena za tro{oci na proda`ba, smetkovodstvena vrednost, • Usoglasuvawe,upotrebna vrednost, objektivna vrednost namalena za tro{oci na proda`ba, smetkovodstvena vrednost, • Diskusija, upotrebna vrednost, objektivna vrednost namalena za tro{oci na proda`ba, o{tetuvawe, • Usoglasuvawe,upotrebna vrednost, objektivna vrednost namalena za tro{oci na proda`ba, nadomestlivata vrednost.

9. Pra{awe 2 • Koja od slednite e voobi~aeno prifatliva tehnika za vrednuvawe na objektivnata vrednost namalena za tro{ocite na proda`ba? • Diskontiran pari~en tek vrz osnova na pretpostavki na entitetot, • Diskontiran pari~en tek vrz osnova na pazarni pretpostavki, • Pazaren multiplikator, vrz osnova na transakcija od pred dve godini, • Pazaren multiplikator, vrz osnova na transakcija od pred edna godina.

10. Pra{awe 3 Koga grupa za ottu|uvawe }e bide klasificirana kako sredstvo koe se ~uva za proda`ba, toga{ amortizacijata na netekovnite sredstva sodr`ani vo grupata za ottu|uvawe, kako i kamatata i ostanatite tro{oci koi se odnesuvaat na obvrskite sodr`ani grupata za ottu|uvawe, prestanuva da se presmetuva. • To~no • Neto~no

11. Iskustvo 1: Da se razbere efektot od krizata vrz biznisot i edinicata koja generira gotovina Ne stanuva zbor za eksel model tuku za biznis! • Mo{ne e va`no da se razbere biznisot, industrijata vo koja raboti kompanijata kako i nejzinata strategija za spravuvawe so recesijata. Pra{awa koi treba da se razgledaat: • Dali industrijata e koncentrirana / zasitena? • Koga cenite na dobrata (na primer: metali) }e se zgolemat, za kolku i dali toa }e predizvika razvoj? • Da se sogledaat pritisocite na kupuva~ite vrz cenite • Da se sogledaat tekovnite aktivnosti na rakovodstvoto i bordot na direktori • Da se sogledaat najtekovnite rezultati (mese~ni, nedelni, dnevni) • Dali postoele steknuvawa pred padot na pazarot vo 2008? Koja bila nivnata cena? Kakov e odnosot / efektot na cenovnite modeli vrz tekovnite buxeti / prognozi?

12. Iskustvo 2: Nastanite treba da bidat soodvetno reflektirani vo pari~nite tekovi Koga za posleden pat bea revidirani buxetite? • Pari~ni tekovi – Pra{awa koi treba da se razgledaat: • Dali buxetot e navistina tekoven? • Dali anticipiraniot datum na proektirani dobivki e realisti~en? [to bi se slu~ilo dokolku razvojot se oddol`i? • Kako se soo~uva kompanijata so recesijata i dali postoe~kite planovi vlijaat vrz testot na o{tetuvawe? • Neodlo`ni nasproti planirani reorganizacii? • Reorganizacii nasproti tekovni racionalizacii? • Dali postoi samo edno mo`no scenario ili ima pove}e od edno? • Pari~nite tekovi e mo{ne te{ko da se prognoziraat na dolg period vo uslovi na nepredvidlivost • Dali se pari~nite tekovi konzistentni so smetkovodstvenata vrednost koja e predmet na testirawe?

13. Iskustvo 3: Treba da se zeme vo predvid dolgoro~na perspektiva - neizvesnosta mo`e da trae so godini Se }e bide vo normala po dve godini? • Nivoto na pretpazlivost treba da e visoko, poradi golemata neizvesnost • Terminalnite vrednosti / pari~nite tekovi od kontinuirani aktivnosti ne se sekoga{ adaptirani ili gi zemat vo predvid tekovnite slu~uvawa: • Dali e po~etnata to~ka (od koja pari~nite tekovi se ekstrapolirani) soodvetna? • Dali se soodvetno koregirani profitnite mar`i? • Neopravdan dolgoro~en razvoj vo pari~nite tekovi koj e sprotiven na prognozite vo industrijata? • Vo slu~aj koga postoi razlika vo rezultatot koj se dobiva na osnova na objektivna vrednost namalena za tro{oci na proda`ba i upotrebnata vrednost: • Ne e potrebno formalno usoglasuvawe, no razbirawe na razlikite i pri~inite poradi koi tie razliki se javuvaat e potrebno, so cel da se dojde do zaklu~ok za korektnosta na rezultatite.

14. Iskustvo 4: Pregledaj gi diskontnite stapki Minatogodi{niot model poka`uva deka diskontnata stapka se namalila, no dali e toa realno? • Diskontni stapki: • Minatogodi{nite diskontni stapki mo`ebi ne se pove}e soodvetni. • Te{ko bi mo`elo da se opravda diskontna stapka za 2008 ili 2009 godina koja e poniska od taa vo 2007 godina. • Naj~esti propusti se sre}avaat kaj nesoodvetna struktura na kapitalot koja se koristi vo presmetkata.

15. Iskustvo 5: Pravilno vklu~uvawe na efektot od odano~uvawe Vo momentov nie ne pla}ame danoci taka {to diskontnata stapka pred i posle danoci e ednakva? • Diskontnata stapka i pari~nite tekovi treba da bidat usoglaseni: • Pari~nite tekovi treba da bidat pred efektite na odano~uvawe • Ponderiran prose~en tro{ok na kapitalot (WACC) e diskontana stapka posle efektot na odano~uvaweto ^est propust e: • Primena na pari~ni tekovi posle efektot od odano~uvawe namesto pari~ni tekovi pred efektot na odano~uvawe

16. Iskustvo 6: Nemo`e proizvolno da se opredeluva “objektivnata vrednost” Dali nekoja treta strana navistina bi bila spremna da plati namesto pazarna (objektivna) cena, cena bazirana na presmetka na nekoj model? • Objektivnata vrednost namalena za tro{ocite na proda`ba treba da se bazira na osnova na fakti~ki pazarni transakcii. • Objektivna vrednost namalena za tro{oci na proda`ba koja se bazira na tekovnite pazarni trasakcii po finansiskata kriza e problemati~no poradi toa {to mo`no e tie transakcii da se retki. • Objektivnata vrednost namalena za tro{ocite na proda`ba koja se osnova na soodvetna tehnika za vrednuvawe mo`e isto taka da bide problemati~no poradi toa {to pazarnite podatoci ne se sporedlivi vo uslovi na recesija • Gorenavedenoto predizvikuva problemi pri primena na objektivna vrednost namalena za tro{oci na proda`ba vo uslovi po finansiska kriza

17. Iskustvo 7: Obelodenuvaweto e barawe koe dava mo`nosti no ima i negativnosti Dali senzitivnosta e pregolema? • Obelodenuvawata se mo{ne va`ni bidej}i gi komuniciraat na stejkholderite i investitorite klu~nite predpostavki koi se koristeni i (inherentnite) neizvesnosti na testot za o{tetuvawe. • Pra{awa koi treba da se razgledaat: • Dali se dadeni dovolno detali za klu~nite pretpostavki kako i soodvetni dokazi za pretpostavkite? • Dali kompanijata se potpira vrz osnova na interni pretpostavki i minato iskustvo ili se koristeni eksterni informacii?

18. Iskustvo 7: Obelodenuvaweto e barawe koe dava mo`nosti no ima i negativnosti (prod.) Dali senzitivnosta e pregolema? • Dali e soodvetno obelodeneta neizvesnosta sodr`ana vo testot za o{tetuvawe kako rezultat na finansiskata kriza? Pokonkretno, dali obelodenuvawata sodr`at senzitivnost dokolku krizata bi bila podlaboka ili bi traela podolgo? • Dali e obelodeneta raspredelbata na gudvil na edinicite koi generiraat gotovina?

19. Iskustvo 7: Obelodenuvaweto e barawe koe dava mo`nosti no ima i negativnosti (prod.) Dali senzitivnosta e pregolema? • Voobi~aeni propusti: • Ne e vklu~ena analiza na senzitivnosta: ako potencijalnata promena vo klu~nata pretpostavka bi predizvikala smetkovodstvena vrednost na edinicata koja generira gotovina da ja nadmine nadomestlivata vrednost, toga{ treba da se obelodeni: • Vrednosta so koja se nadminluva, • Vrednosta na pretpostavkata, • Vrednosta na pretpostavkata so koja edinicata koja generira gotovina bi imala nadomestuva~ka vrednost ednakva na smetkovodstvenata vrednost. • Komparativnite podatoci ~esto ne se voop{to vklu~eni ili se limitirani na obelodenuvawata vo tekovnata godina

20. Iskustvo 8: Treba da se koristat eksperti sekoga{ koga e toa neophodno Dali postoi standarden model za testirawe na o{tetuvawe? • Dali kompanijata vklu~ila soodvetni eksperti? • Dali revizorot se konsultiral so soodvetni lica so potrebni kvalifikacii, kako na primer: • MSFI eksperti za tehni~ki pra{awa povrzani so MSS 36, kako {to se konzistentnost pome|u sredstvata koi se testiraat i pari~nite tekovi, alokacija na gudvilot, prestruktuirawe i rekonstrukcii nasproti odr`uvawe i tekovni racionalizacii i sli~ni tehni~ki pra{awa • Specijalisti za procenki so cel dobivawe nasoki od oblasta na modelirawe i diskontni stapki • Eksperti od industrijata za sogleduvawe na specifikite na biznisot • Testot na o{tetuvawe ne pretstavuva biznis procenka, tuku pretstavuva smetkovodstvena ve`ba. • Spored toa potrebno e znaewe i od oblasta na procenki i od oblasta na smetkovodstvo • Ne postoi eden to~en odgovor tuku obem na mo`ni scenarija.

21. [to mo`e da o~ekuvame vo idnina? [to sleduva? • Periodi~ni finansiski izve{tai • Na periodi~ni datumi za izvestuvawe mo`no e da e potreben test na o{tetuvawe zavisno od analiza na indikatorite na o{tetuvawe, (primer dokolku pazarnata kapitalizacija e pomala od neto sredstvata) • Adekvatni obelodenuvawa koi se relevantni za periodi~ni finanisiski izve{tai • MSFI 8 Operativnite segmenti mo`e da vlijaat na nivoto na koe se testira gudvilot za celite na o{tetuvawe • Dopolnitelni barawa za obelodenuvawe na objektivnata vrednost namalena za tro{ocite na proda`ba, sli~ni na onie koi postojat za upotrebna vrednost • Ekonomskata situacija ostanuva turbulentna i treba pretpazlivo da se sledi i analizira.

22. 10 klu~ni oblasti na vnimanie pri pregled na testot na o{tetuvawe na sredstva • Dali pari~nite tekovi gi reflektiraat najtekovnite slu~uvawa / nastani? • Dali e soodvetno oceneta diskontnata stapka? • Dali e vozmo`no da se povrze objektivnata vrednost namalena za tro{ocite na proda`ba so tekovnite pazarni transakcii? • Konzistentnost pome|u odano~uvawe i rizici: pari~ni tekovi nasproti diskontni stapki? • Dali edninicite koi generiraat gotovina se adekvatno opredeleni? Koi pra{awa treba da se postavat?

23. 10 klu~ni oblasti na vnimanie pri pregled na testot na o{tetuvawe na sredstva (prod.) • Dali mo`e da se objasni promenata kaj nadomestlivata vrednost vo odnos na minatata godina? • Dali nadomestliviot iznos i smetkovodstveniot iznos se opredeleni na konzistenten na~in? • Dali postojat dovolno obelodenuvawa za primenetite metodi i pretpostavki, nivnata osnova, kako i nivnata senzitivnost? • Dali e testot na o{tetuvawe e soodvetno poddr`an i dokumentiran? • Dali e primeneto rasuduvawe, razum i profesionalna procenka pri pregledot? Koi pra{awa treba da se postavat?

24. Biznis prestruktuirawa - agenda Rezervirawa za prestruktuirawe Netekovni sredstva koi se ~uvaat za proda`ba Potrebni obelodenuvawa Ostanati pra{awa kako {to se nadomesti za otpu{tawa

25. Biznis prestruktuirawa [to se slu~uva na pazarot? Royal Dutch Shell namaluva tro{oci(FT, 27 maj 2009) “Iljadnici rabotni mesta se o~ekuva da bidat izgubeni vo Royal Dutch Shell pri prestruktuiraweto koe e otpo~nato od noviot Izvr{en direktor, so cel da se namalat tro{ocite i da se podobrat performansite…” “Shell }e gi prispoi pododdelite za gas i energija od oddelot na istra`uvawe i proizvodstvo…” “Shell }e namali rabotni mesta za 2,000 vraboteni vo svojot koorporativen centar vo Hag.”

26. Biznis prestruktuirawa– smetkovodstveni efekti Rezervirawa na tro{oci za prestruktuirawe (MSS 37) Nadomesti na vrabotenite (MSS 19) Smetkovodstvo na sredstva koi se ~uvaat za proda`ba ili ottu|uvawe (MSFI 5) Klasifikacija kako sredstva koi se ~uvaat za proda`ba O{tetuvawe Koi smetkovodstveni efekti proizleguvaat od prestruktuirawata?

27. Biznis prestruktuirawa– rezervirawa Potsetuvawe – kriteriumi za priznavawe na rezervi soglasno MSS 37: Treba da postoi izvedena obvrska i detalen formalen plan za restruktuirawe. Tro{oci koi se vklu~uvaat vo rezerviraweto: Samo direktni tro{oci koi se predizvikani od prestruktuirawe Nemo`e da se vklu~at tro{oci od kontinuirani operacii na kompanijata Ako kompanijata o~ekuva idna ekonomiska korist od prestruktuiraweto, toga{ taa korist ne ee del od rezerviraweto za prestruktuirawe Rezervirawa za nadomest na vraboteni pri otpu{tawa se vr{at koga planot za otpu{tawe e javno soop{ten i rakovodstvoto e obvrzano na istoto.

28. Biznis prestruktuirawa– sredstva koi se ~uvaat za proda`ba / ottu|uvawe • Sredstva koi se ~uvaat za proda`ba se onie ~ija smetkovodstvena vrednost treba da se nadomesti preku transakcija na proda`ba (nasporoti kontinuirana primena) • Kriteriumi za klasifikacija kako sredstvo koe se ~uva za proda`ba • Da e raspolo`livo za proda`ba vedna{ vo negovata tekovna sostojba • Proda`bata da e verojatna • Rakovodstvoto da e obvrzano na plan za proda`ba • Proda`bata na sredsvata se o~ekuva da se zavr{i vo tekot na edna godina • Ne se verojatni zna~ajni promeni vo planot za proda`ba. • Diskontinuirani operacii se komponenta na entitetot koja se odnesuva na zna~ajna linija na biznis / geografska oblast so nezavisni pari~ni tekovi.

29. Zna~ajni rasuduvawa i procenki – Pra{awe? • MSS 1 Prezentacija na finansiski izve{tai bara da se obelodeni se navedeno vo prodo`enie, osven: • Informacii koi }e im ovozmo`at na korisnicite na finansiskite izve{tai da gi evaluiraat buxetite i prognozite na entitetot • Informacii koi }e im pomognat na korisnicite na finansiskite izve{tai da gi evaluiraat celite, politikite i procesite na entitetite za upravuvawe so kapitalot • Zna~ajni procenki izvr{eni od strana na rakovodstvoto vo procesot na aplikacija na smetkovodstvenite politiki koi imaat zna~aen efekt vrz finansiskite izve{tai ne etitetot • Informacii povrzani so zna~ajni izvori na neizvesnost sodr`ana vo pretpostavkite koi imaat zna~aen rizik da rezultiraat vo materijalni ispravki na smetkovodstvenata vrednost na sredstvata i obvrskite vo tekot na narednata godina

30. Zna~ajni rasuduvawa i procenki – potrebni obelodenuvawa • MSS 1 gi bara slednite obelodenuvawa: • Rasuduvawa: paragraf MSS 1.122 bara, “Entitetot treba da obelodeni….rasuduvawa, osven onie koi se odnesuvaat na pretpostavki (vidi paragraf 125), za koi rakovodstvoto smeta deka se napraveni vo procesot na aplikacija na smetkovodstvenite politiki na entitetot i koi imaat najzna~ajno vlijanie vrz priznaenite iznosi vo finansiskite izve{tai” • Neizvesnost sodr`ana vo pretpostavki: paragraf MSS 1.125 bara, “Entitetot treba da obelodeni informacii za pretpostavkite koi se napraveni vo vrska so idni nastani, i ostanatite izvori na neizvesnost sodr`ana vo pretpostavkite na krajot na smetkovodstveniot period, koi imaat zna~aen rizik da rezultiraat vo zna~ajni korekcii vrz smetkovodstvenata vrednost na sredstvata i obvrskite vo tekot na narednata finansiska godina.”

31. Zna~ajni rasuduvawa i procenki – potrebni obelodenuvawa (prod.) Aplikacijata na MSS 1 bara obelodenuvawa vo vrska so: Zna~ajni smetkovodstveni politiki Zna~ajni rasuduvawa i procenki Upravuvawe so finansiskite rizici Upravuvawe so kapitalot

32. Primeri na rasuduvawa Klasifikacija na naemi Steknuvawa koi ja zadovoluvaat definicijata na biznis kombinacii Klasificirawe na diskontinuirana operacija Priznavawe na tro{ocite na razvoj koi gi zadovoluvaat kriteriumite za kapitalizacija Smetkovodstvo pri promena vo sopstvenosta bez gubewe kontrola Primeri na procenki i neizvesnost sodr`ana vo pretpostavkite: Aktuarski pretpostavki Procenka na objektivnata vrednost na sredstvata i obvrskite steknati vo delovna kombinacija Merewe na objektivna vrednost na finansiski instrumenti Merewe na rezervirawa Priznavawe na odlo`eni dano~ni sredstva Primeneti pretpostavki pri testot na o{tetuvawe na sredstva (merewe na nadomestlivata vrednost) Rasuduvawa i procenki

33. Izvori na neizvesnost sodr`ani vo pretpostavkite • Primeri na obelodenuvawa koi se dadeni vo MSS 1 – smetkovodstvena vrednost na sredstva i obvrski • Vid na pretpostavka ili neizvesnost sodr`ana vo pretpostavka • Senzitivnost vo smetkovodstvenata vrednost i povrzani pri~ini • O~ekuvano traewe na neizvestosta i opseg na mo`ni re{enija • Objasnuvawe na promeni koi se napraveni vrz minati pretpostavki • Specifi~ni obelodenuvawa koi se baraat isto taka od drugi MSFI: • MSS 37 – pretpostavki vo vrska so idni nastani koj vlijaat vrz kategoriite na rezervirawa • MSFI 7 – procenka na objektivna vrednost na finansiskite sredstva i obvrski • MSS 16 – procenka na objektivnata vrednost na nedvi`nosti, postrojki i oprema • MSS 19 – aktuarski pretpostavki • MSFI 2 – pretpostavki kaj pla}awa vrz osnova na akcii • MSS 36 – pretpostavki sodr`ani vo proektiranite pari~ni tekovi

34. Nastani po datumot na bilansot na sostojba (MSS 10) – Pra{awe? • Koj od slednite nastani, koga se slu~uva po datumot na bilansot na sostojba, se smeta za nastan za koj se vr{i korekcija? • Klu~na programa na prestruktuirawe • Bankrot na kupuva~ • Namaluvawe vo pazarnata vrednost kaj vlo`uvawata • Zapo~nuvawe na sudski spor

35. Nastani po datumot na bilansot na sostojba (MSS 10)

36. Finansiski aran`mani: klasifikacija kako tekovni ili dolgoro~ni Dokolku postoi prekr{uvawe na uslov od dolgoro~en dogovor za kredit pred ili na samiot kraj na periodot za izvestuvawe, kako treba da bide klasificiran dolgot vo finansiskite izve{tai, zemaj}i vo predvid deka prekr{niot uslov bil posledovatelno koregiran pred da se publikuvaat finansiskite izve{tai? • Tekoven • Netekoven

37. Finansiski aran`mani: klasifikacija kako tekovni ili dolgoro~ni (prod.) • Aran`mani koi se refinansiraat – klasifikacijata e zavisna od o~ekuvawata i mo`nosta na entitetot da ja refinansira obvrskata • Prekr{uvawe na uslov na dogovor – klasifikacijata zavisi od vremeto na prekr{uvaweto i soodvetnoto osloboduvawe dobieno od kreditorot • Prekr{uvawe na ili pred krajot na smetkovodstveniot period so soodvetno osloboduvawe posle krajot na smetkovodstveniot period = kreditot se klasificira kako tekoven (kratkoro~en) • Prekr{uvawe posle krajot na smetkovodstveniot period = toa pretstavuva nastan koj se obelodenuva.

38. Uslov na kontinuitet, negativni trendovi i finansiski pote{kotii • Tekovnata ekonomska sostojba i pazarni uslovi mo`e da vlijaat vrz uslovot na konitnuitet na kompaniite. Indikatori koi treba da se sledat se slednite: • Entitetot mo`e da se soo~uva so opa|a~ki operacii i problemi na likvidnost. • Entitetot mo`e da ima finansiski i nefinansiski uslovi od dogovorite so kreditorite ~ie neispolnuvawe mo`e da povle~e tie da stanat platlivi vedna{. • Entitetot zagubil zna~aen kupuva~ ili se soo~uva so skapa nabavka na inputi. • Kapitalot na entitetot e vrzan i nem`e brzo da se konvertira vo likvidni sredstva bez zna~itelni tro{oci. • Segmentot vo koj raboti kompanijata e direktno zagrozen od ekonomskata situacija, nasporti kompanija koja ima dobra porspekt a koja se nao|a vo sostojba na rabotewe vo oslabena ekonomija.

39. Sogleduvawe dali uslovot na kontinuitet e ispolent • Treba da se sogleda slednoto so cel da se utvrdi dali e ispolnet uslovot na kontinutet vo raboteweto: • Efektot na tekovnata ekonomska sostojba vrz raboteweto na entitetot. Vo minati godini poradi istorijat na profit i dobri rezultati mo`ebi uslovot na kontinuitet ne bil podlo`en da detalna analiza. • Dali postojat zna~ajni sostojbi povrzani so entitetot koi inidividualno ili kolektivno bi mo`ele da go zagrozat ispolnuvaweto na uslovot na kontinuitet vo raboteweto. • Steknuvame razbirawe dali rakovodstvoto e zapoznaeno so nastani koi bi mo`ele vo narednite 12 meseci po datumot na bilanost da rezultiraat vo nepovolni nastani koi bi go zagrozile uslovot na kontinuitet. • Pretpostavkite koi rakovodstvoto gi koristelo pri planirawe idni aktivnosti se klu~en faktor koj treba da se razgleda vo procesot na sogleduvawe dali uslovot na kontinuitet e ispolnet. Se sogleduva dali tie pretpostavki se razumni, realisti~ni i potpolni.

40. Obnoven fokus na rizicite od izmama i gre{ka Postavenosta i funkcioniraweto na kontroli na nivo na entitet za spre~uvawe na izmama Efektot na promenite vo personalot i prestruktuiraweto Novo identifikuvani propusti, osobeno vo odnos na potceneti rizici Intervencija na rakovodstvoto Tonot na vrvot od entitietot Transakcii na krajot od godinata koi ne se standardni Pote{kotii pri vr{ewe na smetkovodstveni proceniki mo`e da dovedat do zgolemuvawe na verojatnosta od propousti poradi izmama Priznavawe na prihodi Ne standardni uslovi na dogovori ili strukturi vo ekonomija koja se menuva Promeni kaj istoriski transakcii Ne se ispolneti uslovite za priznavawe na prihodi

41. Trijagolnik na izmama i gre{ka Nagradi / pritisoci Mo`nost Motivacija / racionalizacija Adaptirano od Izmama i zloupotrba vo profesiite, Joseph T. Wells, Izdava~ka ku}a Obsidian, 1997

42. Nov pogled kon trijagolnikot na izmama vo tekot na 2009: Pritisok Ekspanzija vo ekonomskiot ciklus Fokusot e na prihodi, zarabotki i profit Pazarnite o~ekuvawa se visoki i postoi konzistenten rast Obezvrednuvawa, uslov na kontinuitet i prekr{uvawa na uslovi na dogovori za krediti se poretki Optimisti~ki smetkovodstveni procenki ili procenki koi gi izramnuvaat rezultatite Nadomestoci koj se osnovaat na akcii ili dostignuvawe na targeti na zarabotuva~ka Kontrakcija na ekonomskiot ciklus Fokusot e na pari~ni sredstva, likvidnost, prihodi, zarabotka i finansiska sostojba Postoi `elba da se izbegne priznavawe na o{tetuvawe, uslov na kontinuitet ili problemi so likvidnosta Pote{kotii so ispolnuvawe na uslovi na dogovori za krediti, uslovi na kotirawe Pritisoci da se minimizira efektot od tekovnata pazarna realnost osobeno pri formirawe na smetkovodstvenite procenki i kaj obelodenuvawata Transakcii bez jasna biznis cel Zna~ajni pritisoci vrz vrabotenite, osobeno strav od gubewe na rabotno mesto ili nadomest

43. Pra{awa koi mo`at da uka`at na pritisok Dali postojat indikatori na finansiski nepovolna sostojba? Dali mo`e da se o~ekuva uslovite na dogovorite da bidat ispoleneti vo narednite 12 meseci? Dali postojat nevoobi~aeni trendovi, vklu~itelno i nivoto na zalihite / vrednosta na pobaruvawata? Dali regulatorite vr{ele kontroli ili izrazile zagri`enost? Koi se pazarnite pritisoci vrz trguvaweto, vlo`uvaweto, marketingot i peronalot za odnos so klieniti? Dali kompanijata ja zadr`ala disciplinata na investirawe, ili postoele otstapuvawa od politikite i nasokite na invstirawe? Dali ima dokazi za nevoobi~aeni transakcii so cel da se nadomestat zagubi ili da se odgovori na pritisoci na nelikvidnost? Dali entitetot mo`e da go prodol`i raboteweto i da go ispolni uslovot na kontinuitet vo raboteweto?

44. Nov pogled kon trijagolnikot na izmama vo tekot na 2009: Mo`nost Ekspanzija vo ekonomskiot ciklus Propusti vo postavenosta i izvr{uvaweto na internite kontroli, osobeno tie koi se povrazni so novi geografski ili drugi oblasti na ekspanzija Lojalni vraboteni Subjektivnite procenki i ispravki na krajot na periodot im davaat mo`nost na menaxmentot da vlijaat vrz sostojbite. Kontrakcija na ekonomskiot ciklus Isto kako za ekspanzija, plus: Prestruktuirawa, odliv na vraboteni i promeni vo raboteweto mo`e da vlijaat na promeni vo kontrolnata sredina i procesi Mo`e da bide pote{ko da se identifikuvaat izmami vo uslovi koga raboteweto e turbulentno i podlo`no na promeni Poniski zarabotki i o~ekuvawa na razvoj Pogolem potencijal za manipulacija na smetkovodstveni procenki, mo`nost za pristrasnost nepovrzano so namera da se izmami Programi na dr`avata za izleguvawe od kriza, zgolemen regulatornen nadzor koj mo`e da vlijae na promena na kontrolnata sredina i procesi

45. Pra{awa koi mo`at da uka`at na mo`nosti Dali postojat cvrsti kontroli protiv izmama i gre{ka? Dali ima promeni vo sistemite na interni kontroli predizvikani od programi na namaluvawe na tro{ocite? “Nekoi kompanii se soo~uvaat so tekovnata ekonomska sostojba taka {to eliminiraat rabotni mesta. Odlivot na vraboteni koi se integralen del na internata kontrola mo`e da go zgolemi rizikot od nedostatoci na sistemot na interni kontroli nad finsnsiskoto izvestuvawe, poradi, na primer, nedovolna segregacija na dol`nosti, nedostig na efektiven monitoring, i nedostatok na potrebni ve{tini.” - Glaven revizor, PCAOB, Thomas Ray Dali kompanijata gi sledi i se usoglasuva so novite regulatorni i izvestuva~ki barawa? Dali postojat nevoobi~aeni trendovi, vklu~itelno i nivoto na zalihite / vrednosta na pobaruvawata?

46. Pra{awa koi mo`at da uka`at na mo`nosti (prod.) Dali trendovite se ramni, dodeka pazarnite uslovi nalagaat tie da bidat poinakvi? Dali postojat nevoobi~aeni / somnitelni transakcii (koncentracii, novi kupuva~i / dobavuva~i, transakcii koi ne se pokrieni so voobi~aenite interni kontroli i sli~no)? Dali postojat poedina~no zna~ajni stavki (steknuvawa ili drugi delovni kombinacii, refinansirawa, dano~ni pra{awa i sli~no)? Dali postojat zna~ajni nastani po datumot na bilanost na sostojba?

47. Nov pogled kon triagolnikot na izmama vo tekot na 2009: Motivacija i racionalizacija Ekspanzija vo ekonomskiot ciklus Faktori na al~nost Stimulativni nadomestoci Timski duh (na primer, se spasuva oddelot koj ne go dostigniva o~ekuvaniot target ili postojat nekoi eksterni pritisoci) Filozofija: “}e ja nadomestime zagubata podocna” Kontrakcija na ekonomskiot ciklus Faktori na portrebi Gubewe na stimulativni nadomestoci Timski duh (na primer, se spasuva oddelot ili kompanijata od nadvore{na zakana) Odale~uvawe od grupata ili od timot Filozofija: “okru`uvaweto e edinstveno i razli~no”

48. Pra{awa koi mo`at da uka`at na motivacija Indikatori na stres ili zna~ajni nastani koi mo`at da imaat vlijanie vrz lu|eto? Pritisok da se dostigne odreden target Zgolemen odliv na rabotna sila Nevoobi~aeni transakcii Tekovni ili anticipirani delovni kombinacii Prestruktuirawa Dali ima promeni vo strukturata na kompenzacii koja mo`e da vlijae vrz motivacijata? Dali postojat indikacija na strav kaj vrabotenite ili odale~uvawe od grupata? Bilo kakvi naru{uvawa na odnosite vo rabotnite grupi?

49. Prikazna na “dobri vesti” Ernst i Jang dobil nov klient dosta docna vo godinata ~ii predhoden revizor bila druga golema renomirana revizorska ku}a Stanuva zbor za kotirana kompanija so proizvodni operacii vo drugi zemji Ne bilo voo~eno ne{to zna~ajno pri procedurata na prifa}awe na klientot kako i pri planiraweto, vklu~itelno i rezultatite od testovite na kontroli Se dobival vpe~atok kako toj klient da e imun na ekonomskata kriza ( = rizik od izmama) Crveni svetla po~nale da se pojavuvaat pri godi{nata revizija: Mo{ne dobri rezultati bile voo~eni pri procesot na konfirmirawe na salda na kupuva~i {to bilo nevoobi~aeno za sredinata; Dobieni bile odgovori na konfirmacii na salda na bankovi smetki so nepravilnosti Klientot bil dosta agresiven i spremen za raspravija Ona {to revizorskiot tim go napravil dobro: Koga bil vo dilema se konsultiral so relevantnite strukturi vo firmata Postoel profesionalen skepticizam koj ja zemal vo predvid mo`nosta za izmama Iskusnite ~lenovi na timot navremeno se vklu~ile vo re{avawe na sostojbata Revizorskite postapki bile prilagodeni kon nastanatite sostojbi Napnata i te{ka sostojba se razvila koja zavr{ila so priznanie od generalniot izvr{en direktor na kompanija…

50. Profesionalen skepticizam vo akcija