Kulturni turizem

1. Kulturni turizem 20. predavanje

2. Kulturni turizem =izkorišča kulturne (zgodovinske) spomenike in spomeniška območja, se torej osredotoča na nepremično in premično kulturno dediščino ter kulturno krajino izbranih turističnih destinacij, z namenom spoznavanja in avtentičnega doživetja kulturne dediščine skupnosti. Na ta način turizem in kultura igrata bistveno vlogo pri boljšem razumevanju bogate raznolikosti regionalnih kultur v Evropi in zavedanju skupne evropske dediščine.

3. Kulturne zanimivosti za turiste - kulturna dediščina - etnologija - prireditve: visoka kultura popularne (množične) prireditve alternativne prireditve Kulturni turizem sodi poleg tako imenovanega mehkega turizma ter turizma na področju zdravja, rekreacije, športa in wellnessa med zvrsti, ki se v razvitem delu sveta najhitreje razvijajo in ki jim napovedujejo tudi pri UNWTO v prihodnosti uspešnost pri trženju.

4. Glavne teme kulturnega turizma • izobraževanje • zgodovina in arheologija • arhitektura in umetnost • naravne znamenitosti in lepote • religija • osebni stik z matičnim prebivalstvom Kulturni turizem sestavljajo ponudbe, ki od udeležencev zahtevajo miselni napor, ki pa ga le-ti pričakujejo.

5. Značilnosti kulturnega turizma - kulturni turistični proizvodi so dragi, ker so kakovostni in delovno intenzivni - kulturna potovanja so skoraj neobčutljiva na svetovna recesijska nihanja (specializirana podjetja lažje preživijo krize) - specialistično ponudbo najdemo v narodnem gospodarstvu, ki se opira na znanje strokovnjakov z visoko specializiranim znanjem - evropsko turistično gospodarstvo ponuja zelo dobre gospodarske razmere za preživetje ozko specializiranim ponudnikom, ki polnijo t.i. tržne niše

6. Glavne skupine »uporabnikov« kulturnega turizma: • mladinski turizem – v gl. potujejo v času počitnic (poleti), relativno veliko zanimanje po alternativni kulturi • individualni turizem – zelo velik delež v segmentu kulturnih potovanj, premosorazmeren z izobrazbo • študijska potovanja – potovanja seniorjev

7. Učinki kulturnega turizma - dvojnost in razkorak med ekonomskimi, izobraževalnimi in rekreacijskimi ugodnostmi kulturnega turizma ter različnimi pritiski na kulturno dediščino, ki leži v samem temelju kulturnega turizma - pravo razmerje med ekonomskim razvojem, trajnostnim turizmom, ohranjanjem naravne in kulturne dediščine in varovanjem okolja Področje kulturnega turizma ima izjemen razvojni pomen:razvoj človeških virov, izpopolnjevanje kulturne in turistične infrastrukture, nastanek številnih, novih delovnih mest, rast BDP. Posledično to pomeni zvišanje življenjskega standarda in ekonomske rasti celotnega območja.

8. Evropski »pogled« na kulturni turizem - nujnost sodelovanja vseh deležnikov na področju evropskega kulturnega turizma in razvijanja skupne evropske identitete - dokument o turistični etiki Svetovne turistične organizacije - pomen trajnostnega razvoja turistične dejavnosti in istočasno potrebne korake za zaščito posameznih kulturnih spomenikov in spomeniških območij

9. Turisti so danes pripravljeni plačati za svoj odhod v tujino mnogo več kot v času, ko se je začel razvijati masovni turizem. Trend se nadaljuje: zahtevnost turistov je vse večja in poleg odlične kakovosti ponudbe zahtevajo tudi optimalno obveščanje o ponudbi. Ko govorimo o kulturnem turizmu, imamo v mislih potnike, ki so pripravljeni potrošiti za počitnice in potovanja več denarja od povprečja. Tudi zato napoveduje UNWTO za leto 2020 pri povečanju števila turistov glede na leto 2000 faktor 2, pri prihodkih od turizma pa celo faktor 4*.

10. Europa Nostra je vseevropska federacija za kulturno dediščino, ki združuje preko 230 dediščinskih nevladnih organizacij iz 40 evropskih držav, je pripravila strateški dokument, v katerem je zavzela kritično stališče do kulturnega turizma, njegovega spodbujanja in ublažitve njegovih učinkov. Slovenijo v tem projektu zastopa Ministrstvo za kulturo.

11. Primeri dobre prakse • Evropa – zelo razvita oblika potovanj, npr. nemški organizator potovanj Studiosus • KULTURNO-TURISTIČNE POTI (NTZ) • Domače okolje: grad Velenje Evropska prestolnica kulture – Maribor 2012 Festival Lent Festival Kunigunda

12. KULTURNO-TURISTIČNE POTI Na Nacionalnem turističnem združenju in Mednarodnem inštitutu za turizem sodelujejo v evropskih projektih, v sklopu katerih so doslej nastale tri evropske kulturno-turistične poti. http://www.ntz-nta.si/default.asp?ID=5819

13. TRANSROMANICA • je kulturno-turistična pot, ki povezuje romanske znamenitosti štirih evropskih držav, Nemčije, Avstrije, Italije in Slovenije. Vajo je vključeno 25 slovenskih romanskih znamenitosti, vključenih v projekt. Sprehod po romanskih znamenitostih. • www.transromanica.com

14. GRAD PODSREDA Svete gore - Kapela sv. Jurija Svete gore - Kapela sv. Martina Pišece - Grad SAMOSTAN STIČNA Zgornja Draga - Cerkev sv. Martina Kostanjevica na Krki - Cerkev sv. Jakoba Kamnik - Kapela sv. Eligija na Malem gradu KOPER - STOLNICA MARIJINEGA VNEBOVZETJA Koper - Rotunda sv. Elije Koper - Romanske hiše: Ribiški trg 9, 10, 11, 12 Glem - Cerkev sv. Nazarija Zanigrad - Cerkev sv. Štefana LAŠKO - CERKEV SV. MARTINA Jurklošter - Samostan in Cerkev sv. Mavricija Planina nad Sevnico - Grad Brestanica - Grad Rajhenburg PTUJ - CERKEV SV. JURIJA Ptuj - Grad Selo na Goričkem - Cerkev sv. Nikolaja Domanjševci - Pokopališka cerkev sv. Martina Šmartno na Pohorju - Cerkev sv. Martina Dravograd - Cerkev sv. Vida Libeliče - Kostnica sv. Mihaela Muta - Cerkev sv. Janeza Krstnika Vuzenica - Cerkev sv. NiLkolaja Špitalič pri Slovenskih Konjicah - Cerkev Marijinega obiskanja Romanske znamenitosti v Sloveniji

15. GOTHICmed • Projekt poteka v šestih državah in promovira znamenitosti iz obdobja gotike. • www.gothicmed.com

16. Gotske znamenitosti v Sloveniji • Šentrupert na Dolenjskem - Cerkev sv. Ruperta • Kostanjevica na Krki - Samostan • Pleterje - Cerkev sv. Trojice • Ptuj - Cerkev sv. Jurija • Ptujska gora - Cerkev Marije zaščitnice • Crngrob - Cerkev Marijinega oznanjenja • Kranj - Cerkev sv. Kancijana • Koper - Mestni trg • Piran - Hiša Benečanka • Sem sodijo še: cerkev sv. Nikolaja v Novem mestu, cerkev sv. Danijela v Celju, mariborska cerkev sv. Janeza Krstnika, cerkev sv. Martina v Martjancih, cerkev sv. Petra v Radovljici in cerkev sv. Janeza Krstnika v Ribčevem Lazu.

17. je čezmejni projekt Italije in Slovenije. Vanj so vključene utrdbe in centri odličnosti obeh držav (preplet okolja, kulture in arhitekture – pogoji za izjemno medsebojno dopolnjevanje). Predjamski grad Branik - Grad Rihemberk Lokev - Stolp Piransko obzidje Grad Socerb Grad Štanjel Hrastovlje Lipica Štanjel Piran Koper TUDESLOVE II

18. Dvorec Trebnik • Pod Konjiško goro stoji dvorec Trebnik že od 13. st. • Od leta 1999 , ko so ga prenovili, pa je v njem raznolika dejavnost pod blagovno znamko Dvorec Trebnik. • Poudarek je na ekologiji in dobrem počutju ljudi. • Na ogled so različna stara orodja, s katerimi so si pomagali pri delu naši predniki. • V sklopu dvorca je veliko prostorov, ki so namenjeni za prijetno počutje obiskovalcev. • V grajski čajnici lahko popijete kakšen zeliščni čaj ali pa ga kupite za domov, saj imajo pestro izbiro. • V grajski čajnici lahko popijete kakšen zeliščni čaj ali pa ga kupite za domov, saj imajo pestro izbiro.

19. Dvorec Trebnik • Pod kozolcem si lahko organizirate kakšno zabavo, nepozabno praznovanje ali kaj podobnega. • Lahko si najamete salon za seminar, obiščete njihovo zeliščno trgovino, kupite kakšno skromno darilo z bogato vsebino ali pa se samo sprehodite po romantičnem grajskem parku, ki je posebno doživetje. • Organizirajo različne poučne delavnice/ tečaje in zanimiva predavanja o zdravem načinu življenja, lahko se podate na vodeno učno gozdno pot... izbire je res veliko in vsak lahko najde kaj zase. • http://www.trebnik.com