DIGITALNI DOKAZI V KAZENSKEM POSTOPKU: primerjalno-pravna perspektiva

1. DIGITALNI DOKAZI V KAZENSKEM POSTOPKU: primerjalno-pravna perspektiva doc. dr. Liljana Selinšek E: liljana.selinsek@uni-mb.si

2. Primerjava: • predlog novele ZKP-K / 219.a in 223.a člen: pravila v zvezi z zasegom, preiskovanjem in zavarovanjem elektronskih dokazov; • restriktivnejši pristop: britanski RIPA • TEMELJNO VPRAŠANJE ZA PRIMERJAVO: privilegij zoper samoobtožbo www.kragerokystperlene.no

3. Predlagani 219.a člen ZKP-K: preiskava elektronskih naprav in nosilcev elektronskih podatkov • Temeljna izhodišča in standardi: • Preiskava elektronskih in z njo povezanih naprav ter nosilcev elektronskih podatkov (npr. telefon, telefaks, računalnik, disketa, optični mediji in spominske kartice) se lahko opravi zaradi pridobitve podatkov v elektronski obliki, če so podani utemeljeni razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje in je podana verjetnost, da elektronska naprava vsebuje elektronske podatke, na podlagi katerih je mogoče osumljenca ali obdolženca identificirati, odkriti ali prijeti ali odkriti sledove kaznivega dejanja, ki so pomembni za kazenski postopek, ali podatke, ki jih je mogoče uporabiti kot dokaz v kazenskem postopku. • Predvidena temelja za preiskavo sta dva: 1) vnaprejšnja pisna privolitev imetnika ter policiji znanih in dosegljivih uporabnikov elektronske naprave, ki na njej utemeljeno pričakujejo zasebnost, ali 2) obrazložena pisna odredba sodišča, izdana na predlog državnega tožilca. • Imetnik oziroma uporabnik elektronske naprave (z izjemo osumljenca, obdolženca ter privilegirane priče) je zavezan omogočiti dostop do naprave ter predložiti šifrirne ključe oziroma šifrirna gesla in pojasnila o uporabi naprave, ki so potrebna, da se doseže namen preiskave. • Preiskava mora biti opravljena tako, da se bo ohranila integriteta izvirnih podatkov in možnost njihove uporabe v nadaljnjem postopku.

4. Predlagani 223.a člen ZKP-K: zaseg elektronske naprave in zavarovanjem elektronskih podatkov • Temeljna izhodišča in standardi: • Podatki v elektronski obliki se zavarujejo tako, da se shranijo na drug ustrezen nosilec podatkov na način, da se ohrani istovetnost in integriteta podatkov ter možnost njihove uporabe v nadaljnjem postopku ali se izdela istovetna kopija celotnega nosilca podatkov, pri čemer se zagotovi integriteta kopije teh podatkov. Pri zavarovanju podatkov se v zapisnik zapiše tudi kontrolna vrednost, oziroma se na drug ustrezen način v zapisniku zagotovi možnost naknadnega preverjanja istovetnosti in integritete zavarovanih podatkov. • Imetnik, uporabnik, upravljavec ali skrbnik elektronske naprave oziroma tisti, ki ima do nje dostop mora na zahtevo organa, ki jo je zasegel, takoj ukreniti, kar je potrebno in kar je v njegovi moči, da se onemogoči uničenje, spreminjanje ali prikrivanje podatkov (ta dolžnost ne velja za osumljenca, obdolženca ter privilegirane priče). Vsakega imetnika naprave pa se povabi, naj bo sam, njegov zastopnik, odvetnik ali strokovnjak navzoč pri zavarovanju podatkov. • Zaseg in zavarovanje podatkov morata biti opravljena na način, s katerim se v najmanjši možni meri posega v pravice oseb, ki niso osumljenci ali obdolženci, in varuje tajnost oziroma zaupnost podatkov ter se ne povzroča nesorazmerna škoda zaradi nezmožnosti uporabe elektronske naprave.

5. Velika Britanija: Zakon o preiskovalnih pooblastilih – Regulation of Investigatory Powers Act (RIPA) • Pooblastila, urejena v RIPA: • prestrezanje komunikacij; • pridobivanje in razkrivanje informacij, povezanih z elektronskimi komunikacijami; • intruzivno nadzorovanje (v stanovanjskih prostorih, avtomobilih); • tajno nadzorovanje med posameznimi operacijami; • uporaba tajnih obveščevalnih virov (agentov, informantov, tajnih delavcev) in • dostop do elektronskih podatkov, zaščitenih z enkripcijo ali gesli. • Za vsako od teh pooblastil zakon natančno ureja: • namene, za katere se sme pooblastilo uporabiti, • kdo lahko pooblastilo uporabi, • kdo mora odobriti uporabo pooblastila v posameznem primeru, • uporabnost zbranega materiala, • neodvisen sodni nadzor, • sredstva za nadomestilo posamezniku. • Glavni namen in cilj RIPA: zagotoviti, da bodo posamezna preiskovalna pooblastila uporabljena ob upoštevanju človekovih pravic.

6. Tretji del RIPA: • preiskovanje elektronskih podatkov, zaščitenih z enkripcijo ipd. • NAMEN: zagotoviti, da možnost varovanja družbe in učinkovitost izvajanja pooblastil državnih organov v primerih, kjer je uporabljena tehnologija za zaščito elektronskih informacij, ne bo zmanjšana. • VSEBINA: • pooblastilo zahtevati razkritje: - § 49: (pisni) zahtevek za razkritje - § 50: učinek zahtevka za razkritje - § 51: primeri, v katerih je zahtevan ključ • stroški: - § 52: dogovori za plačilo stroškov v zvezi z razkritjem • kazniva dejanja: - § 53: nerazkritje podatka - § 54: izdaja tajnosti • zaščitni ukrepi: - § 55: splošne dolžnosti posameznih oblastnih organov (pomembna varovala posameznikovih pravic!) • razlaga tretjega dela - § 56: razlaga tretjega dela (pomeni izrazov)

7. Bistven povzetek pooblastil iz tretjega dela RIPA: • Temeljna pooblastila (ob predpostavki, da so državni organi zakonito pridobili nosilce zaščitenih elektronskih podatkov): • pooblastilo zahtevati razkritje zaščitenih elektronskih informacij v berljivi obliki, • pooblastilo zahtevati sredstva za dostop do zaščitenih elektronskih informacij, • pooblastilo zahtevati sredstva za pretvorbo zaščitenih informacij v berljivo obliko, in • pooblastilo vključiti klavzulo o varovanju tajnosti v zahtevo za razkritje. • Ta pooblastila se lahko uporabijo, če je to: • v interesu nacionalne varnosti ali • potrebno za preprečevanje ali odkrivanje kaznivih dejanj ali • v ekonomskem interesu Velike Britanije. • Temeljni varovalni mehanizmi: • obvezno predhodno (pisno) soglasje NTAC (National Technical Assistance Centre) za uporabo pooblastil oziroma za zahtevek za nalog za uporabo pooblastil; • nalog (appropriate permission) sodnih oblasti, osebe, ki opravlja pravosodno funkcijo, ministrstva ali pooblaščene uradne osebe (odvisno od primera); • neodvisen nadzor s strani posebnih pooblaščencev (tudi nad NTAC!); + • določitev pooblastil kot ultima ratio sredstev – uporabijo se lahko le, če druga sredstva niso uspešna ali je očitno, da ne bodo uspešna in če je uporaba pooblastil zakonita,nujna ter je zagotovljena sorazmernost med pričakovanim rezultatom in posegom v posameznikovo pravico do zasebnosti!

8. Kazniva dejanja, določena v tretjem delu RIPA: § 53: nerazkritje podatka (failure to comply with a notice) Oseba, na katero se nanaša zahteva za razkritje, stori kaznivo dejanje, če namerno ne ravna skladno z zahtevo. Za dejanje je zagrožena denarna kazen ali / in zapor do dveh let; če je razkritje podatkov potrebno zaradi interesov nacionalne varnosti, pa zaporna kazen do petih let. § 54: izdaja tajnosti (tipping-off) Oseba, ki komurkoli nepooblaščenemu izda kakršenkoli podatek, ki bi ga morala skladno s klavzulo o tajnosti v zahtevi za razkritje varovati kot tajnega, se kaznuje z denarno kaznijo ali / in zaporom do petih let. Člena sta kompleksna in vključujeta pogoje za ekskulpacijo.

9. … ZA POZORNOST!