1 / 43

STRATE[KI PRISTAP VO ZDRAVSTVENA NEGA

STRATE[KI PRISTAP VO ZDRAVSTVENA NEGA. METODI I OBLICI NA RABOTA VO ZN SO BOLEN. VIDOVI NA STRATE[KI PRISTAP. neposredno individualno neguvawe zdravstveno vospituvawe u~ewe i podu~uvawe terapevtska komunikacija metod na celosno re{avawe na problemot modifikacija na zdravstveno odnesuvawe

teva
Télécharger la présentation

STRATE[KI PRISTAP VO ZDRAVSTVENA NEGA

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. STRATE[KI PRISTAPVO ZDRAVSTVENA NEGA METODI I OBLICI NA RABOTA VO ZN SO BOLEN

  2. VIDOVI NA STRATE[KI PRISTAP • neposredno individualno neguvawe • zdravstveno vospituvawe • u~ewe i podu~uvawe • terapevtska komunikacija • metod na celosno re{avawe na problemot • modifikacija na zdravstveno odnesuvawe • soo~uvawe i borba so problemot Griffith and Christensen

  3. Zdravstvena nega: Umetnost...Nauka • So primena na nau~no poznavawe na human na~in, zdravst. нega gi kombinira racionalnite, nau~ni metodi • Zdravstvenata nega ne сefokusira na bolesta no na odgovorot na klientot na bolesta

  4. 3 Pati{ta na kvalitet • Edukacija • Praktika • tehnologija

  5. Od kontinuiranata edukacija imaat korist i op{testvoto i zdravstveniot rabotnik

  6. Praktika 1955 2006

  7. Tehnologijata i idninata na Zdravstvenata Nega

  8. Neposredo individualno neguvawe • Neguvawe kako samostojna aktivnost na sestrata • naso~eno kon poedinec, kako del od semejstvoto, grupa ili op{testvo • pridonesuva kon odr`uvawe, unapreduvawe ili restavrirawe na zdravjeto; rast i razvoj na ~ovekot, podobruvawe na uslovite na `ivot, ili kvalitetot na `ivot • individualizirawe na sekoja postapka e klu~niot element na sestrinskata praktika

  9. Elementi koi pridonesuvaat kon individualizacija na ZN vo S-praktika • Po~ituvawe na li~nosta na bolniot(qubeznost kon bolniot i negovoto potesno semejstvo koe e zagri`eno za zdravjeto na nivniot blizok) • imenuvawe/persirawe/titula/G; G-|apodocna koga }e se stekne doverba imenuvaweto mo`e da bide po dogovor • pozdrav pri vleguvawe(vo domot ili bolni~ka soba) • osetlivost kon ~uvstvata na bolniot - ne smee da se poka`e pregolema vedrina i raspolo`enie ako bolniot e zagri`en - da se poka`e so~uvstvo, razbirawe, po~ituvawe • regulirawe na posetite na bolniot • Barawe na dozvola za prekinuvawe vo nekoja aktivnost(pr. gleda TV a e vreme za terapija)

  10. Po~ituvawe na li~nosta na bolniot 2. • Sozdavawe na uslovi na udobnost • po~ituvawe na srame`livost - sozdavawe uslovi na intimnost • ovozmo`uvawe na bolniot da gi iska`e kulturolo{kite(religiozni) obi~ai • izrazuvawe na po~it pri drugi sostojbi: • Na~in na upatuvawe na primedbi i neslagawe so bolniot • reagirawe na pregolema zahtevnost na bolniot • netrpelivost (nesmasnost, zadocnuvawe za obrok- Dg.) Zna~ewe na profesionalnoto odnesuvawe i ve{tinata na komunicirawe vo sredinata

  11. ZADOVOLUVAWE NAOSNOVNITEPOTREBI ZA NEGA • fizi~ki i psiho-socijalni potrebi • pomo{ pri dnevni aktivnosti • prisustvo na MS pokraj bolniot • komunikacija so bolen • potkrepa na preostanatata snaga na bolniot • so pru`awe na pomo{ vo aktivnostite na sekojdnevniot `ivot i obezbeduvawe na komfor (fizi~ka i psihi~ka udobnost) se zadovoluvaat osnovnite fiziolo{ki potrebi na bolniot

  12. Osnovni fiziolo{ki potrebi na bolniot • zanemarena od sestrite • va`na za zazdravuvaweto, raspolo`enieto, prifa}awe na tretmanot i vospostavuvawe na dobar odnos • ~estopati dopira vo intimnosta na ~ovekot • toa e po~eten, osnoven vid na nega: • da se svrti vo legloto, potkrene, izmie, iskapi, preslekuva, nahrani, pro{eta, da se iska{la, mikcija i defekacija, verbalen kontakt

  13. Osnovniot vid na nega pomaga: • da se ima uvid vo sostojbata na bolniot • da se priberat va`ni podatoci za negata • da se prati i oceni rabota • da se steknat znaewa za ~ovekot • da se obogati sopstvenoto stru~no iskustvo • da se izgradi kako stru~wak • da se bide posiguren vo svojataprofesionalna rabota

  14. Prisustvoto na medicinskata sestra pokraj bolniot ovozmo`uva taa da go iska`e svoeto vnimanie, poдdr{ka, ne`nost, trpenie, empatija kako i da obezbedi kontrola, so {to sezadovoluvaat potrebite na bolniot zaZA[TITA I SIGURNOST • Zadovoluvawe na potrebite od povisok stepen (komunikacija na sestrata preku): • razgovor; • nabquduvawe; • podu~uvawe; • sovetuvawe - fizi~ki kontakt (dopir so raka); - slu{awe; - razbirawe; Iznao|awe na posebni formi na pristap i razbirawe so po~ituvawe na kulturni, verski, rasni i jazi~ni barieri

  15. Potkrepa na snagata na bolniot(biten ~initel na neposrednoto neguvawe) • Smisol: • da se otkriva, dvi`i i zajaknuva svesta na bolniot za sopstvenite fizi~ki i psiho-socijalni mo`nosti za re{avawe na sopstvenite zdr. problemi • da mu pomogne na bolniot da ja sogleda i prifatipomo{ta od semejstvoto, prijatelite, rab.mesto, op{t za da mu se obezbedi najdobra nega, za da se za~uva dostoinstvoto i produktivniot `ivot • da se razvie optimizam kaj bolniot kon idninata i samopo~it (iako neminovno postojat ograni~uvawa)

  16. Potkrepa na snagata na bolniot 2. • sostaven del na sekojdnevniot kontakt na MS so bolniot koja se ostvaruva so planirana verbalna komunikacija • toa e te{ka i delikatna rabota koga se raboti so osetlivi grupi: • invalidi (te{ko ja prifa}aat sostojbata) • te{ki bolni ~ie zazdravuvawe otka`uva • bolni so pre~ki vo mentalniot razvoj Toga{ se vr{at konsultacii so zdravstveniot tim; potkrepata se sostoi vo zadovoluvawe na osnovnite potrebi i participacija na pacientot vo negata

  17. Vremetraewe na neposrednata nega- vo bolni~ki uslovi 24 ~asa;- vo tekot na celata poseta vo doma{ni uslovi- kontinuirano se sledi i otkrivaat promeni, se vr{i procenka na bolniot od aspekt na Z. nega Zadovoluvawe na edna ili pove}e potrebi • sozdavawe na pozitivni stavovi za sopstvenoto zdravje i `ivotot voop{to • pokraj sestrata, negata mo`e da ja izveduvaat i drugi lica pod nadzor ili samostojno vo doma{ni uslovi (pr. higienski tretman na nepodvi`en b.)

  18. Lai~ka i profesionalna nega • se razlikuva po na~inot na izveduvawe • lai~kata nega e usmerena na fizi~ka pomo{ na b. • raznovrsnot na negata • profesionalna nega: • MS planira, osmisluva i podgotvuva interвенција • Bolniot se do`ivuva kako subjekt za kogo nekoj se gri`i, i kako partner vo ZN • MS:  gi sledi efektite na intervenciite • dava podr{ka na b. da gi sovlada problemite • otkriva strav, vozbuda, neznaewe/nerazbirawa vrzani so tretmanot • gradi doverba i dobri odnosi so bolniot • go u~i b. i го podgotvuva za samonega i otpu{tawe od bолница

  19. Sekoja procedura na neposredna profesionalna nega bara: • stru~na obrabotka • intelektualna obrabotka • (neosnovano e zapostavena)

  20. VIDOVI NA STRATE[KI PRISTAP • NEPOSREDNO INDIVIDUALNO NEGUVAWE • ZDRAVSTVENO VOSPITUVAWE • U^EWE I PODU^UVAWE • TERAPEVSTKA KOMUNIKACIJA • METOD NA CELOSNO RE[AVAWE NA PROBLEMOT • MODIFIKACIJA NA ZDRAVSTVENO ODNESUVAWE • SOO^UVAWE I BORBA SO PROBLEMOT

  21. ZDRAVSTVENO VOSPITUVAWE • ~est oblik na ZN so edinka, grupa ili zaednica • zna~ajna uloga vo postignuvawe na celta, restavrirawe, odr`uvawe i unapreduvawe na zdravjeto • izmeni i prilagoduvawe na sekojdnevniot `ivot za neguvawe i ~uvawe na zdravjeto • u~ewe • terapevstka komunikacija (psihi~ka i intelektualna podr{ka) • interaktiven odnos me|u klientot i MS

  22. Zdravstveno vospituvawe Medicinska sestra Profesionalen zdravstven vospituva~ Zdravstveni vospitni metodi

  23. U^EWE I PODU^UVAWE(USMERENO KON ^ETIRITE ^OVEKOVI FUNKCII) • kognitivna - da osoznava, razbira, prepoznava, da ima memorija • afektivna- da razviva pozitivni emocii-prijatnost, zadovolsvo, simpatii, qubov • konativni - da razviva potrebi, da upravuva so sospstvenite odluki i da ima voqa za nivno izvr{uvawe • psihomotorni- steknuvawe i razvivawe na motornite sposobnosti

  24. U^EWE I PODU^UVAWE • toa se raznite aspekti na sposobnostite na ~ovekot koi pri bolest ili povreda mo`e da bidat naru{eni • MS so svojot profesionalen pristap u~estvuva vo timskiot tretman na bolniot • MS se vklu~uva vo celiot ovoj proces: • ja utvrduva potrebata za u~ewe • postavuva cel, • planira oblik na rabota, koristi sretstva • gi vrednuva postignatite rezultati Za postignuvawe na dobri rezultati MS gi koristi psiholo{ko- pedago{kite principi na prenseuvawe i usvojuvawe na znaeweto

  25. PRAVILA PRI PODU^UVAWE 3.(sloevitost i slo`enost) • MS zaedno so bolniot ja utvrduva potrebata za u~ewe i postavuvawe na celta • da se po~ituvaat kulturo-etni~kite osobenosti na bolniot • da se vospostavi dobar odnos so bolniot • da se koristi terminologija koja bolniot ja razbira • da se planira vremeto za podu~uvawe • da se proveruva uspe{nosta na podu~uvawe

  26. Utvrduvawe na potrebata za u~ewe • MS ja utvrduva potrebata za u~ewe i spremnosta na bolniot da u~i • se odreduva precizno celta ({to treba boniot da nau~i) • se utvrduvaat prethodnite znaewa • iskustva so u~ewe • predznaewe za postoe~kiot problem

  27. Korisnost od poznavaweto na kulturolo{ko- etni~kata pripadnost Proces na u~ewe Dobar odnos Uslov za efikasno u~ewe

  28. Terminologija pri u~ewe Bez premnogu informacii Jasno i precizno soop{teni Audio-vizuelni pomagala Povratna informacija od strana na bolniot

  29. Planirawe na vremeto za u~ewe Ne smetaj Dogovor so pacientot Vrednuvawe na nau~enoto - izmena na dietet. re` - na~in na zemawe lekovi - promena na aktivnosti - sovladuvawe na ve{tini razgovor ve{tina procenka

  30. Kako se ovozmo`uva efikasno i trajno znaewe po u~eweto ?(osnovni pretpostavki za efikasno usvojuvawe i zadr`uvawe na znaeweto) • Fizi~ka i psihi~ka spremnost za usvojuvawe na znaeweto i ve{tinite • motivacija • Emocionalen odnos kon problemot • spremnost za usvojuvawe na znaewe i pomnewe • respektirawe na prethodnite znaewai iskustva na korisnikot • aktivno u~estvo na korisnikot

  31. Fizi~ka i psihi~ka spremnost за учење • fizi~ka: • zavisi od vozrasta • zdravstvenata sostojba • psihi~ka: • intelektualna sposobnost • da razbere, usvoi, primeni odredeni ve{tini • MS treba da proceni kakva e fizi~kata i mentalna sostojba i spremnost na b., da vklu~i pomaga~i koi isto treba da u~at (familija, prijateli)

  32. Motivacija • eden od klu~nite faktori za u~ewe • zdravstven problem e naj~esto vode~ki motiv za u~ewe • treba da se bira prav moment za podu~uvawe • ako bolesta trae pogolgo, toa e vremeto koga bolniot }e ja prifati bolesta i ograni~uvawata koi taa gi nametnuva • MS mo`e da go zgolemi motivot ako mu objasni na bolniot kakva korist }e ima po primenata na ZN

  33. Emotiven status при учење • vlijae vrz procesot na steknuvawe na znaewa • emociite inhibitorno dejstvuvaat vrz spremnosta za usvojuvawe na znawe i ve{tini • ako postoi strav -treba da se dejstvuva da se namali emotivnata napnatost na bolniot • Emocionalniot status e zbir na bolest, bespomo{nost i sostaven del na lekuvaweto • zatoa treba da seneguva dobrotoraspolo`enie!

  34. Sposobnost za pomnewe Nabqu- Razbirawe Pomnewe duvawe ^ulo na vid i sluh

  35. Prethodno znaewe • MS treba da proceni kolku bolniot znae za problemot • potoa planot za u~ewe da go prilagodi spored zneweto - na toj na~in poka`uva deka go ceni bolniot i negovoto znaewe • ako prethodnoto znaewe e gre{no (rizik da ne razbere) • ako prethodnoto znaewe e solidno treba da se animira i nadgradi

  36. Vklu~uvawe na pacientot vo procesot na u~ewe • Procesot na u~ewe e poefikasen ako bolniot aktivno u~estvuva • Bolniot treba da se pottiknuva da postavuva pra{awa • povtoruvawe • trpelivost i spremnost za ohrabruvawe • povremeno da se razgovara za postignatite rezultati • motivacijata za interaktivnost od strana na MS

  37. Uspe{en zdravstven vospituva~: Ve{tinata na podu~uvawe se steknuva niz obrazovanie i dobra praktika Poseduvawe na fizi~ka i mentalna spremnost + motiv + empatija

  38. TERAPEVSTKA KOMUNIKACIJA • Psihoterapеvtсko deluvawe na MS • se vlo`uvaat svesni napori -se koristi svojata li~nost za da se dobijat pozитивни efekti • neophodno za intimno izrazuvawe na ~uvstvata i potkrepa na samopo~itta na bolniot: • Invalidi • Familii koi imaat hroni~no bolno dete, alkoholi~ar ili zavisnik • Interaktiven odnos so MS-spontano i intuitivno

  39. Kvaliteti na MS za uspe{na komunikacija: • Zdrava, zrela, zadovolna li~nost, koja uspe{no se soo~uva so stvarnosta • Ja saka svojata profesija (uspe{no odr`uva ramnote`a pome|u privatniot i profesionalniot `ivot) • Gi poznava tehnikite na verbalna komunikacija, strpliva e • Ve{to vospostavuva kontakt so bolniot, brzo steknuva poverenie • Spremna da go prifati bolniot takov kakov {to e Se dopolnuva na rabotata na klini~kiot psiholog

  40. METOD NA CELOSNO RE[AVAWE NA PROBLEMOT • re{ava eden problem komletno • se koristat potencijalite na bolniot • bara na~in da gi re{i problemite • etapi: • utvrdi problem • pobaraj mo`nosti za re{avawe • izberi najdobar metod • napravi plan i pristapi kon b. • evaluiraj gi rezultatite

  41. MODIFIKACIJA NA ZDRAVSTVENOTO ODNESUVAWE • korekcija na zdravstvenoto odnesuvawe • menuvawe na navikite • raboti na pozitivno odnesuvawe na b. • prati gi promenite na odnesuvawe • evaluiraj go postignatoto • koristi pi{ani dogovori meѓu sestra i bolen • pi{ani upatstva • vrzi go pozitivno za problemot

  42. SOO^UVAWE SO PROBLEMOT(BORBA SO PROBLEMOT) • predizvikuva~ka sostojba • zavisi od • Vozrasta, pac da se soo~i so problemot i да se bori • raspolo`ivi resursi-potencijal • slo`eni problemi (bolest-telesni nedost, psiholo{ki, socijalni, pr. vrzani za okolina) • dol`ina na problemot • se re{ava so direkten i indirekten metod

More Related