priprava Strategije prehoda slovenije v nizkoogljično družbo do leta 2050

1. pripravaStrategije prehoda slovenije v nizkoogljično družbo do leta 2050 Jernej Stritih Direktor

2. Deklaracija DZ o aktivni vlogi Slovenije pri oblikovanju nove svetovne politike do podnebnih sprememb (DeONSPPS) – november 2009: Državni zbor Republike Slovenije bo skupaj z Vlado Republike Slovenije pristopil k oblikovanju zakona o podnebnih spremembah in nacionalne strategije za boj zoper podnebne spremembe • prenos zakonodaje Evropske unije • analize o možnostih, stroških in koristih zmanjšanja izpustov za vsaj 80 % oziroma do leta 2050, • do 2011 pripravi strateške in programske dokumente • Strategija razvoja Slovenije do leta 2020 • do leta 2011 nacionalni program za blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe, • nacionalni energetski program, • 2010-2011 celovita strategija komuniciranja z javnostmi in učinkoviti ukrepi vzgoje in izobraževanja, • sodelovanje strokovne in širše javnosti, še posebej gospodarstva, strokovnih in znanstvenih institucij ter nevladnih organizacij.

3. Kažipot EU 2050

4. Izziv za Slovenijo

5. DosedanjeemisijeSlovenije

6. Možni scenariji CRP SINODA

7. Makroekonomski vplivi 2020

8. Cilji

9. Ključni pristopi strategije (horizontalno)

10. Ukrepi po področjih (vertikalno)

11. Delavnica prostor • Trajnostna mobilnost (potniška železnica, cena mobilnosti) • Multifunkcionalnost, prijaznost, mešana raba naselij (ustvarjanje delovnih mest bližje doma, bivanje za starejše osebe) • Ranljivost prostora (ugotavljanje ranljivosti in sporočanje) • Zmanjševanje tveganj (investicije oz. ukrepi v prostoru) • Nepremičninski davek (kot spodbuda za ukrepe)

12. Vprašanja 1 • STANJE: Kakšno je stanje na področju gozdov, varstva narave in krajine v Sloveniji z vidika podnebnih sprememb? • PRIČAKOVANI VPLIVI: Kateri so možni vplivi podnebnih sprememb na gozdove, varstvo narave in krajino v Sloveniji? Kakšne so možne posledice teh vplivov na družbo, gospodarske dejavnosti in področja politik države (zdravje, energetika, kmetijstvo, turizem, prostorsko načrtovanje, itd.)? • NEZNANKE: Na katerih področij obstaja največ neznank pri opredeljevanju vplivov podnebnih sprememb na gozdove, varstvo narave in krajino? •  VIZIJA: Kakšne cilje upravljanja in gospodarjenja z gozdovi naj Slovenija postavi do leta 2050? Kako se bodo podnebnim spremembam prilagodila zavarovana območja in območja Natura 2000? Kakšne upravljavske cilje si bodo postavila v ta namen do leta 2050? • PRIČAKOVANI PRISPEVKI: Koliko ponorov lahko pričakujemo iz rabe tal, sprememb rabe tal in gozdov v prihodnosti? Ali je možno različne zahteve do gozdov še naprej zagotavljati v istem času na istih območjih ali bo treba območja razdeliti glede na namene? Kakšno je ustrezno razmerje med tema pristopoma?

13. Vprašanja 2 • UKREPI in RAZVOJNI DOKUMENTI: Kateri so pretekli, obstoječi in predlagani ukrepi ter razvojni dokumenti na področju gozdov, varstva narave in krajine, ki so relevantni z vidika podnebnih sprememb? • PRIHODNJI UKREPI in POTENCIALI: Ali in kako zagotoviti spodbude za ekosistemske storitve, ki jih zagotavljajo lastniki gozdov in lokalne skupnosti? Kako bo država spodbudila oz. zagotovila ustrezen posek letnega prirastka v slovenskih gozdovih ter povečala kapacitete za primarno predelavo lesa in njegovo energetsko izrabo v Sloveniji? Kako bi lahko zagotovili najbolj učinkovito varstvo gozda na ključnih območjih za biodiverziteto in skladen prostorski razvoj? • STROŠKI in ODGOVORNOST: Kolikšni bi bili stroški teh ukrepov in kdo bi zanje moral prevzeti odgovornost? • INDIKATORJI USPEHA: Kateri indikatorji uspeha bi na stroškovno učinkovit način prispevali k uspešnem spremljanju rezultatov potrebnih ukrepov? • PRILOŽNOSTI in NEVARNOSTI: Kakšne koristi za družbo, gospodarstvo in okolje oz. naravo lahko od predlaganih ukrepov še pričakujemo? Katere negativne posledice bodo lahko povzročili predlagani ukrepi?

14. Dnevni red delavnice