1 / 24

Novinarska konferenca 15. marec 2012 stat.si/nk

Novinarska konferenca 15. marec 2012 www.stat.si/nk. Vsebina: Kakovost življenja izdaja posebne publikacije Statističnega urada RS: Merjenje blaginje in družbenega napredka: mag. Irena Križman, generalna direktorica (SURS)

Télécharger la présentation

Novinarska konferenca 15. marec 2012 stat.si/nk

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Novinarska konferenca15. marec 2012www.stat.si/nk

  2. Vsebina: Kakovost življenja izdaja posebne publikacije Statističnega urada RS: • Merjenje blaginje in družbenega napredka: mag. Irena Križman, generalna direktorica (SURS) • Predstavitev publikacije: Brigita Vrabič Kek, vodja oddelka za statistiko življenjske ravni (SURS) • Blaginja in starajoča družba: izr. prof dr. Srna Mandič, znanstvena svetnica (FDV Univerze v Ljubljani)

  3. Predstavitev publikacije Kakovost življenja Brigita Vrabič Kek, vodja Oddelka za statistiko življenjske ravni

  4. Kakovost življenja

  5. Zadovoljstvo z življenjem Vir: Evropska komisija. Eurobarometer.

  6. Kako preživimo s svojimi dohodki? 2010: Ginijev količnik (%) = 23,8 Vir: SILC (2010)

  7. Revščina in socialna izključenost Ljudje so revni, ko… Osebe pod pragom tveganja revščine ali drugače socialno izključene 12,7 % 5,9 % 5,6 % Vir: Eurobarometer (2010) Vir: SILC (2010)

  8. Stanovanjske razmere Opremljenost Stanovanjska prikrajšanost Vir: SILC (2007) Vir: SILC (2010)

  9. Zdravje Splošno zdravstveno stanje Pričakovano trajanje življenja se podaljšuje Brez bolezni ali zdravstvenih težav do 60. leta starosti. Prehranjevanje (2007): večina vsaj enkrat dnevno uživa sadje in zelenjavo; čezmerno telesno težkih je bilo skoraj polovica moških in nekaj manj kot 30 % žensk; debelih je bilo 17 % moških in 16 % žensk. Vir: SILC (2010)

  10. Vseživljenjsko učenje • Vsaj srednješolsko izobrazbo ima več kot 80 % oseb. • V starosti 18 let je v izobraževanje vključenih 90 %. • 5 % mladih zgodaj opusti šolanje. • Najmanj en tuji jezik govori več kot 90 % odraslih (angleški in nemški jezik). • Več kot 40 % odraslih je vključenih v katero koli obliko izobraževanja.

  11. Družabno življenje in prosti čas Stiki in srečevanja s sorodniki, prijatelji, … Poraba časa: Prosti čas – 24 ur/teden Gospodinjska dela, varstvo otrok, ipd – 17 ur/teden Obisk kulturnih dogodkov in športnih prireditev Potovanja Uporaba interneta Vir: SILC (2006)

  12. Varnost v cestnem prometu Dejavniki tveganja Starost osebnih avtomobilov se zvišuje. 60 % vprašanih vozi avtomobil skoraj vsak dan. Ukrepi za večjo varnost Vir: Evropska komisija. Eurobarometer.

  13. Objave podatkov • Na spletu: Publikacije - Brošure: http://www.stat.si/publikacije/pub_brosure.asp • Podatkovni portal SI-STAT– Demografsko in socialno področje - Življenjska raven: • Anketa o porabi v gospodinjstvih • Kazalniki revščine in socialne izključenosti • Stanovanjski pogoji • Finančne zmožnosti gospodinjstev • Zdravje • Tematski sklopi po letih:

  14. Blaginja in starajoča se družba Izr. prof. dr. Srna Mandič, znanstvena svetnica predstojnica Centra za proučevanje družbene blaginje na Fakulteti za družbene vede; vodja sekcije za vprašanja družbene blaginje pri Slovenskem sociološkem društvu

  15. Imenitna publikacija SURS o kakovosti življenja – veliko kakovostnih podatkov, ki opisujejo različne vidike in sestavine KŽ, mednarodno primerjalni podatki • SURS je svojo nalogo odlično opravil, zdaj je stvar družbe, zlasti javnih politik, da jih uporabijo • Ali kaj želimo izboljšat in kako? (primerjava z drugimi državami) • Sama izpostavljam problem blaginje v starajoči se družbi

  16. Razvrščanje držav v EU glede na režime blaginje • Kako se države razlikujejo glede na to, kako močno vlogo pri zagotavljanju blaginje posameznika imajo država blaginje (javni sektor), družina in trg storitev • Avtor je znani skandinavski družboslovec Gosta Esping-Andersen, danes je to razvrščanje zelo razširjeno, več variant – 3,4,5 režimov blaginje )

  17. 4 skupine držav glede na režim blaginje • Liberalni (Vel. Britanija): vloga države je rezidualna, močna vloga trga • Socialnodemokratski (vključuje nordijske države). Močna vloga države,ukrepi so univerzalistični, zagotavlja številne storitve v naravi • Korporativistični /celinski (Nemčija, Avstrija, Francija in Belgija); država blaginje omejena na meritokratsko načelo, odivnost od položaja, ki ga doseže hranilec družine • Familialistični (države Južne Evrope). Šibko razvita država balgin je, močna vloga družine.

  18. Defamilialističnirežimi (liberalni in social-demokratski režim blaginje) družine bolj razbremenjene skrbi za blaginjo in oskrbo šibkejših članov, odgovornost prenesena na državo blaginje in trg storitev ; • Familialističnirežimi blaginje – odgovornost za blaginjo v veliki meri ostaja na družini, močen katolicizem in načelo subsidiarnosti (najprej je odgovorna družina, šele potem skupnost/NGO, šele potem država) najbolj izrazit v deželah Južne Evrope (Italija, Španija),

  19. Zmagovita skandinavska kombinacija • V 70‘ih letih je razvoj družinskih storitev (otroško varstvo, oskrba starejših) v javnem sektorju postal prioriteta socialne politike – zagotavljanje enakih zaposlitvenih možnosti žensk, dosegli dvoje: • Razbremenitev skrbi za otroke in starejše člane • Priložnost za zaposlitev v javnem storitvenem sektorju (30% delovnih mest) Makro posledice: • Zaposlene ženske prispevajo v državni proračun, visoka produktivnost gospodarstva, malo brezposelnih • Relativno visoka nataliteta

  20. Za razliko do Skandinavije so druge države šle v drugo smer, najbolj izrazito Južna Evropa • Pomanjkanje otroškega varstva in delovnih mest za ženske peljalo k ‚ravnovesju nizke rodnosti in nizke zaposlenosti‘ • Zaposlenost žensk v starosti 55-64 let: Švedska 65%, Italija 16%

  21. Razlike med režimi močno vidne v: • Demografskih kazalcih, staranju Projekcije upada prebivalstva 2100: • Južnoevropske države -75 %, • Nordijske države :15% • Politikah oskrbe starejših – % starejših, ki so prejemali pomoč na domu (1990): • Nordijski režim blaginje: 19,5%, • Liberalni in kontinentalni: 4,3% • V Južni Evropi: 1,3% • V velikosti bodočega prirastka stroškov za oskrbo starejših • V Skandinaviji bo prirast nižji, ker so te storitve že vključene v javni sektor • V drugih državah višji

  22. V SLOVENIJI? • Stopila v tranzicijo z visoko razvitimi storitvami javnega sektorja, zaposlenostjo žensk • V prvem desetletju uspešno prebrodila tranzicijsko krizo ob izgubi trgov, ohranila socialno varnost na zadovoljivi ravni • Drugo desetletje: zamujene priložnosti modernizacije in pravočasnega soočenja s problemi demografskega staranja, • zamuda pri razvoju storitev za starejše, stroški v veliki meri prevaljeni na posameznika • demografska situacija: trenutno staranje med manj izrazitimi v Evropi, projekcijah 2030 med bolj izrazitimi, tudi pričakovani javni izdatki

  23. Hvala za čas in pozornost! • Več o tem najdete v knjigi Mandič in Filipovič Hrast (Uredili) 2011: Blaginja pod pritiski demografskih sprememb; Ljubljana, FDV-OST.

  24. NAPOVED NASLEDNJE NOVINARSKE KONFERENCE petek, 30. marec 2012 • Primanjkljaj in dolg države, 2011 • Gradbeništvo Stik: Ida Repovž Grabnar, odnosi z javnostmi, ida.repovz-grabnar@gov.si, 241 64 58

More Related