1 / 20

Encimska kinetika

Encimska kinetika. Obravnava hitrost , s katero se spreminjajo reaktanti (substrati S) v produkte (P): S → P Hitrost podaja spremembo koncentracije substrata/produkta v časovni enoti (mol/s) V = -d(S)/dt = d(P)/dt

wind
Télécharger la présentation

Encimska kinetika

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. Encimska kinetika • Obravnava hitrost, s katero se spreminjajo reaktanti (substrati S) v produkte (P): S → P • Hitrost podaja spremembo koncentracije substrata/produkta v časovni enoti (mol/s) V = -d(S)/dt = d(P)/dt • Hitrost encimske reakcije je merilo za aktivnost encima; enote za encimsko aktivnost: U = 1μmol/min ali katal (SI sistem) = 1mol/s • Specifična aktivnost encimskega pripravka: št. encimskih enot/mg roteina; enote za specifično aktivnost: μmol/min/mg A B • Masa proteinov (vse kroglice) je večja v čaši A kot v čaši B • Št. molekul encima je enako v obeh čašah – encimska aktivnost enaka v obeh čašah • Encimska aktivnost, izražena na mg proteinov (specifična aktivnost) je večja v čaši A • kot v čaši B

  2. Koncentracija substrata vpliva na hitrost encimske reakcije S → P V = -d(S)/dt = d(P)/dt V0 = ΔP/Δt v času t=0 Koncentracija substrata se s časom spreminja → začetna hitrost V0je hitrost v času t = 0 in je karakteristična za reakcijo v pogojih (S) >>> (E) ΔP Δt S4 >S3> S2> S1 → V04>V03>V02>V01

  3. Vpliv koncentracije substrata začetno hitrost encimske reakcije V0=k[S]1 – 1. red reakcije V0=k[S]0 – 0. red reakcije maksimalna hitrost Vmax Reakcijski pogoji: (S) > > (E) (S) je konstantna v času meritve Nelson DL, Cox MM, Lehninger Principles of Biochemistry, 2005 Michaelisova konstantaKm

  4. Michaelis-Mentenova kinetika • Leonor Michaelis, Maud Menten 1912 • Ključnega pomena za encimsko katalizo je nastanek kompleksa ES • predpostavke • nastanek kompleksa ES je hitra reverzibilna • stopnja • razpad kompleksa ES je počasna reverzibilna • stopnja → razpad ES določa hitrost celotne reakcije • encim se nahaja v obliki kompleksa ES, • nasičen s substratom → saturacijska kinetika • 5. koncentracija kompleksa (ES) je konstantna – • stanje dinamičnega ravnotežja – “steady state”

  5. Opis krivulje V0 = V0(S) podaja Michaelis-Mentenova enačba Vpliv koncentracije substrata začetno hitrost encimske reakcije • Predpostavke pri izpeljavi • V zečetku je koncentracija P zanemarljivo majhna, ni reakcije • P → S (k-2 = 0) • Razgradnja ES določa hitrost celotne reakcije V0 = k2[ES] • Težko je izmeriti [ES] (V0 = V0([ES])), zato določimo Km in Vmax , • s katerima okarakteriziramo encimsko aktivnost

  6. nadaljevanje hitrost nastanka ES = hitrost razpada ES = hitrost nastanka ES = hitrost razpada ES Michaelisova konstanta Km Km = k2 + k-1/k1

  7. Vmax = k2Et Michaelis-Mentenova enačba

  8. Vpliv koncentracije substrata začetno hitrost – grafična določitev konstant Km in Vmax pri [S]<< Km pri [S]>>Km

  9. Transformacija Michaelisove enačbe v dvojno recipročno enačbo (Lineweaver-Burk-ova /LB/ transformacija) MM enačba LB enačba MM diagram V0 vs. [S] LB dvojni recipročni diagram 1/V0 vs.1/[S] uporaben za določitev Vmax in Km

  10. Vrednosti Km nekaterih encimov in substratov Nelson DL, Cox MM, Lehninger Principles of Biochemistry, 2005

  11. Pomen encimske aktivnosti v fiziologiji primer: občutljivost Azijcev na alkohol • Japonci in Kitajci dosežejo isti učinek alkohola (vazodilatacija, pospešen ritem srca...) že pri nižji koncentraciji zaužitega alkohola kot Evropejci • Reakcije razgradnje alkohola CH3CH2OH + NAD+→ CH3CHO + H+ + NADH encim: alkoholna hehidrogenaza CH3CHO + NAD+→ CH3COOH + H+ + NADH encim: aldehidna dehidrogenaza • Azijci nimajo izoencimske oblike encima aldehidne dehidrogenaze z nizko Km ; posledica: aldehid v krvi dolgo kroži po tekesu Izoemcimi: katalizirajo isto reakcijo (isti substrat), različne pa so molekulske lastnosti encimov: različna molekulska masa (Mr), različna encimska aktivnost (V0), različna MM konstanta (Km),

  12. Izražanje in primerjava katalitične učinkovitosti različnih encimov • Km • kkat • kkat/Km

  13. Izražanje in primerjava katalitične učinkovitosti različnih encimov, Km • Vmax , Km eksperimentalno določimo • Km odraža fiziološke razmere - za mnoge encime velja: Km ≈ [S] • Km je merilo za afiniteto E do s samo, če je = Kd = Če je Km, Michaelisova konstanta Kd, disociacijska konstanta kompleksa ES

  14. Izražanje in primerjava katalitične učinkovitosti različnih encimov, kkat • kkat = k3 • kkat - pretvorbeno število: št. molekul substrata, ki se pretvori v produkt na eni molekuli encima v enoti časa (encim je nasičen s substratom) Sprostitev produktov je pogosto najpočasnejša stopnja določa hitrost celotne reakcije Vmax = k3Et] Vmax – maksimalna hitrost k3 – hitrostna konstanta Et] – celokupna konc. encima

  15. Kinetična učinkovitost encimov: pretvorbeno število(turnover number), kkat Nelson DL, Cox MM, Lehninger Principles of Biochemistry, 2005 Slabost: izražanje encimske učinkovitosti s Km ali kkat - ni upoštevana neencimska reakcija, ni informacije za koliko encim pospeši reakcijo

  16. Izražanje in primerjava katalitične učinkovitosti različnih encimov: kkat/Km Nelson DL, Cox MM, Lehninger Principles of Biochemistry, 2005 Najboljši način za izražanje encimske aktivnosti - kkat/Km V0 =kkat/KmEt]S]

  17. Na encimsko aktivnost vplivajo zunanji pogoji • Vmax , Km – eksperimentalno določimo • Vmax , Km – karakteristični za encim • Vmax , Km – spreminjata se z zunanjimi pogoji - ionska moč - pH - temperatura Vpliv pH na encimsko aktivnost (V0) Vpliv T na encimsko aktivnost (V0) V0 glukoza-6-fosfataza pepsin

  18. Encimsko katalizirane bisubstratne reakcije - mehanizem Encimske reakcije, ki vključujejo ternarni kompleks Encimske reakcije, pri katerih ne nastaja ternarni kompleks (ping-pong mehanizem) Nelson DL, Cox MM, Lehninger Principles of Biochemistry, 2005

  19. Primer bisubstrante reakcije: Prenos –NH2 skupine z enega na drug substrat; encimi: amino transferaze 1 Povišana koncentracija transaminaz (glutamat/oksaloacetat transaminaza (GOT) in glutamat/piruvat transaminaza (GPT)) v serumu kaže na - poškodbo srca (srčni infarkt/ poškodovano tkivo) - okvara jeter (zastrupitev z industrijskimi topili, infekcija Koencim: piridoksal-fosfat H2N- + O= ↔H2N- + O= ak, aminokislina kk, ketokislina ak1 + kk2 ↔ ak2 + kk1

  20. Kako ugotoviti mehanizem bisubstratnih reakcij? Kinetična analiza bisubstratnih reakcij Dvojni recipročni diagram potek reakcije preko ternarnega komleksa ping-pong mehanizem Nelson DL, Cox MM, Lehninger Principles of Biochemistry, 2005

More Related