1 / 15

VLOGA STARŠEV PRI OBLIKOVANJU OTROKOVEGA ODNOSA DO ALKOHOLA

ZZV MARIBOR , CENTER ZVP Oddelek za projektno dejavnost. ZZV MARIBOR , CENTER ZVP Oddelek za projektno dejavnost. VLOGA STARŠEV PRI OBLIKOVANJU OTROKOVEGA ODNOSA DO ALKOHOLA. Karin Mlakar, univ.dipl.soc.del. MLADI IN ALKOHOL.

yvonne
Télécharger la présentation

VLOGA STARŠEV PRI OBLIKOVANJU OTROKOVEGA ODNOSA DO ALKOHOLA

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. ZZV MARIBOR , CENTER ZVP Oddelek za projektno dejavnost ZZV MARIBOR , CENTER ZVP Oddelek za projektno dejavnost VLOGA STARŠEV PRI OBLIKOVANJU OTROKOVEGA ODNOSA DO ALKOHOLA Karin Mlakar, univ.dipl.soc.del.

  2. MLADI IN ALKOHOL • "Mokra družba"-visoka toleranca družbe do alkohola, alkohol kot »del kulture« • Odrasli se na splošno premalo zavedajo lastne odgovornosti, ki jo nosijo kot vzorniki • Pritisk vrstnikov na mladostnika; "binge drinking“ ali "koma saufen" • Premajhno zavedanjeo učinkih in posledicah alkohola • Lahek dostop mladoletnih do alkoholnih pijač (trgovine, lokali, bencinske črpalke)

  3. Več otrok in mladostnikov pije alkohol kot uživa druge droge • Mladi, ki povzročajo prometne nesreče, so bolj pod vplivom alkohola kot drugih drog • Več drugih nesreč in kaznivih dejanj povzročajo mladostniki pod vplivom alkohola kot pod vplivom preostalih drog • Veliko mladih začne najprej piti alkoholne pijače in nato preide na druge droge

  4. POGOSTE IZJAVE STARŠEV • »Se pa vsi pijejo alkohol.« (minimaliziranje) • »Kaj te zdaj, če spije kakšno pivo ali dva.« • »Jaz sem mu dala pivo za poskusit, ko je bil star 8 let, ker je želel. Enkrat tak mora poskusit.« • »Kot najstnik pa že lahko pije alkohol ob praznovanjih. Se pa je že dovolj star.« • »Za najstnika je pa čisto običajno, da pije alkohol, da vidi koliko ga nese. Kdaj pa bo, če ne zdaj. Jaz sem v tem obdobju tudi pil, pa nimam težav z alkoholom.«

  5. DRUŽINA • je eden pomembnejših varovalnih dejavnikov preprečevanja zasvojenosti. Starši so namreč otrokovi prvi in najboljši učitelji. • Večina mladostnikov vzame drogo prvič, ko še živi doma, v krogu svoje družine, in ko hodi v šolo. • Odnos do drog se oblikuje od malih nog in je zato pomemben zgled, ki ga starši dajejo otroku. V družini se oblikujejo tudi pogledi na to, kakšno vedenje je primerno in kakšno ne, vrednote. • Pri oblikovanju odnosa do droge ima v družini pomembno vlogo postavljanje mej in pravil. • Uporaba drog pri mladostnikih je veliko bolj odvisna od popustljivosti staršev kot od pritiska sovrstnikov. • Kot ranljiva skupina so adolescentiveliko bolj izpostavljeni rizičnim dejavnikom, kot je uporaba dovoljenih in prepovedanih drog. • Kot navajata Kastelic in Mikulan (2004, 99) večina tistih, ki uživa droge, jih začne jemati v enem najbolj občutljivih obdobij svojega življenja – adolescenci. Čim bolj zgodaj začnejo, tem večja je povzročena škoda.

  6. Staršem je veliko težje postaviti pravila, ki otrokom preprečujejo pitje alkohola, kot pri prepovedanih drogah; - veliko staršev tudi samih pije alkohol - alkohol ne jemljejo za tako nevarno drogo kot so prepovedane droge - mislijo, da gre za najstniško vedenje oz. eksperimentiranje, katero bo minilo ali da problem mine, če se o njem ne bodo pogovarjali oz. ga reševali - toleranca družbe

  7. VLOGA STARŠEV • Vpliv staršev in družinskih članov je zelo pomemben, ne pa edini • Sodelovanje staršev je bistven varovalni dejavnik, saj sporočata otroku, da sta složna in enotna pri postavljanju mej in pravil, predvsem v odnosu do drog • Vloga odraslih, v prvi vrsti staršev, je predvideti možne posledice in v skladu s tem usmerjati otrokovo vedenje • Odnos staršev do drog (tobak, alkohol, tablete, prepovedane droge) • Bodite POZITIVEN ZGLED. • Otroštvo in mladost sta obdobji tveganj, starši pa lahko otroka pripravijo na uživanje radosti in premagovanje težav.

  8. Pomembna je priprava otroka na realnost • Z otrokom se je potrebno vsak dan pogovarjat, se naučiti pogovarjati o prijetnih in neprijetnih stvareh • Spodbujat otroka, da pretehta vsako odločitev in prevzame odgovornost za posledice • Skupaj z otrokom postavite jasna pravila in meje – glede zlorabe drog pa morajo biti PRAVILA JASNA • JASNO SPOROČILO staršev, da je opijanje ali uživanje drog nesprejemljivo in nedopustno • Spremljajte otrokove dejavnosti in s kom se druži

  9. Poučite mladostnika, kako naj se upre pritisku vrstnikov • Sodelujte v otrokovem življenju • Druženje kot družina • Krepite otrokovo sposobnost, da izrazi svoje misli in občutke • Frustracije so del življenja - naučiti otroka ravnati z neprijetnimi občutki! • Pomagajte jim razviti ustrezno samospoštovanje • Večkrat jim pokažite in povejte, da jih imate radi • Da otrok aktivno preživlja prosti čas • Sodelujte s šolo in se pozanimajte kakšne preventivne programe pri preprečevanju poseganja po drogah - izvajajo v šoli

  10. POGOVOR IN POSLUŠANJE • Z otrokom se je potrebno pogovarjati o alkoholnih pijačah in drugih drogah in jim ne pridigajmo (pozorno prisluhnite njihovemu mnenju, skupaj razrešujte vprašanja povezana s posledicami uživanja) • Informacija o drogi mora biti realna (razblinite mite, pollaži) • Starši morajo o drogah tudi kaj vedeti (pridobivanje informacij) • Ne sme nas biti strah, da ne vemo odgovorov na vsa vprašanja!

  11. Mladostnik mora poznati: • Takojšnje in dolgoročne učinke alkoholnih pijač in drugih drog • Posledice uživanja alkohola in drugih drog • Možnosti smrtonosnega učinka drog • Povezanost drog z boleznimi, nesrečami in poškodbami • Starši pa naj bodo pozorni na opozorilne znake uživanja drog

  12. Pogovor z mladostnikom o alkoholu • Nekaj primerov za pogovore: • Zanimajte se kako vaš otrok razmišlja o alkoholu. • Poslušajte ga in ga med pripovedovanjem ne prekinjajte • Preizkusite svoje in otrokovo znanje o alkoholu; kateri in kakšni so učinki alkohola?, Kakšna je razlika med alkoholnimi pijačami?, Kdo naj ne bi užival alkoholnih pijač? • Skupaj z otrokom poiščite ustrezne načine ravnanja v situacijah, ko mu bodo ponujali alkoholno pijačo • Pogovarjajte se o otrokovih prijateljih in o tem, kako ti vplivajo na izbiro njegove dejavnosti.

  13. Če otrok uživa alkoholne pijače, skupaj z njim poiščite odgovore na naslednja vprašanja: • Kako pogosto se je to zgodilo? • Kakšne pijače in koliko je popil? • S kom je pil in v kakšnih okoliščinah? • Kako se počuti ko pije in kako po tem? • Kako se vede on sam in kako družba, v kateri je pil? • Kako te izkušnje vplivajo na šolski uspeh, na odnose s starši, sorojenci, prijatelji? • Ali je v zvezi s pitjem že imel slabe ali zastrašujoče izkušnje in kako je takrat ravnal? • Ali je bil kdo od prijateljev, s katerimi je pil, poškodovan, se stepel ali sodeloval pri kaznivem dejanju?

  14. zdrav razvoj otroka STARŠI 16 Zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM, 2006): osebam mlajšim od 16 let je med 24.00 in 5.00 uro prepovedan vstop in zadrževanje brez spremstva staršev, rejnikov ali skrbnikov v gostinskih obratih in na prireditvah, kjer se toči alkoholne pijače (izkazovanje starosti z osebnim dokumentom)

  15. » Če je kaj, kar želimo spremeniti v naših otrocih, moramo najprej preučit in videt, ali ni to nekaj, kar bi bilo bolje spremeniti v nas samih.« C.G. Jung, 1932 HVALA ZA POZORNOST!

More Related