OTROCI S TEŽAVAMI V SOCIALNI INTEGRACIJI

1. OTROCI S TEŽAVAMI V SOCIALNI INTEGRACIJI Vrtec Tržič - dec. 2013 Nataša POTOČNIK DAJČMAN Dr.med., spec.psih in psihoth. ZASEBNA PEDOSPIHIATRIČNA AMBULANTA

2. SOCIALNA INTEGRACIJA  lokacijska integracija: pomeni vključitev otroka v redno skupino, pri čemer komunikacija in druge aktivnosti z ostalimi otroki niso nujne. Specialno in redno izobraževanje se izvajata na istem mestu (lokaciji), vendar brez kakršnekoli medsebojne povezanosti in komunikacije in aktivnosti.  funkcionalna integracija: pomeni čim manjšo funkcionalno distanco med skupinami otrok. OPP so člani rednih skupin, ustvarjajo medsebojne aktivnosti v isti skupini, z istimi vzgojitelji, le da po različnem programu.  socialna integracija: upošteva obe predhodni obliki integracije, ob ustvarjanju medsebojnih stikov in komunikacije do čvrste interakcije otrok z motnjo in tistih brez. Vrtec Tržič - dec. 2013

3. SOCIALNA INTEGRACIJA • V sociologiji bi integracijo opredelili kot proces, s katerim se ustvarja določena družbena celota, skupina, oziroma, ko se kulturno, socialno in osebnostno drugačni integrirajo oz. asimilirajo v določeno širšo nacionalno ali socialno skupino. • Integracija posameznika v neko celoto za sabo nujno potegne prilagajanje tej skupini oz. celoti. • Socialna integracija, je ključnega pomena za optimalen psihosocialni razvoj otrok, kot tudi za doseganje večje učne uspešnosti. Vrtec Tržič - dec. 2013

4. INTEGRACIJA / INKLUZIJA • Ko je otrok integriran v redno skupino, ni nujno, da bo tudi socialno vključen vanjo. • Inkluzija predpostavlja prilagoditev sistema otroku, ne pa otrok sistemu. To kaže na to, da je inkluzija v bistvu nikoli dokončan proces, saj se morajo vrtci - šole nenehno prilagajati in reagirati na raznolike ovire, s katerimi se srečujejo njihovi otroci • Inkluzija skuša narediti korak naprej, zato poudarja in izpostavlja predvsem socialno komponento posameznika Vrtec Tržič - dec. 2013

5. OTROCI S POSEBNIMI POTREBAMI • Opredelitev OPP po ZUOPP – To so vsi otroci z motnjo v duševnem razvoju, slepi in slabovidni, gluhi in naglušni, otroci z govorno – jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani, dolgotrajno bolni ( ADHD, SAM ) otroci, otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja in otroci z motnjami vedenja in osebnosti, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje ali prilagojene programe vzgoje in izobraževanja Vrtec Tržič - dec. 2013

6. OTROCI S POSEBNIMI POTREBAMI • Resman meni, da bi najširša opredelitev OPP bila ta, da so to tisti otroci, ki se »razlikujejo od večinskih, dominantnih skupin po socialno-kulturnih, telesnih in osebnostnih (intelektualnih, čustvenih) značilnostih. V vrtcu in šoli bi naj to bili tisti otroci, ki brez dodatne in posebne pomoči učitelja ali strokovnjaka ne bi zmogli sožitja in dela v šoli med svojimi vrstniki«. • Skalarjeva opredelitev OPP: to so »osebe, ki imajo zaradi fizičnih, funkcionalnih in osebnostnih okvar ali primanjkljajev, zaradi razvojnih zaostankov ali neugodnih socialnih in materialnih pogojev moten psihofizični razvoj, težave pri zaznavanju, pri razumevanju, pri odzivanju na dražljaje in pri sporočanju in komuniciranju s socialnim okoljem«. Vrtec Tržič - dec. 2013

7. OPP in TEŽAVAMI V SOCIALNI INTEGRACIJI • Otroci s Hiperkinetično motnjo - ADHD • Otroci s SAM • Otroci z zaostankom v duševnem razvoju • Otroci z govorno jezikovnimi motnjami • Gluhost • Otroci z anksioznimi motnjami – selektivni mutizem • Reaktivne motnje socialnega stika • Senzorna preobčutljivost Vrtec Tržič - dec. 2013

8. HIPERKINETIČNE M. - ADHD / ADD • Gre za skupino motenj, katerih skupne značilnosti so zgodnji začetek, pomanjkanje vztrajnosti pri dejavnostih, ki zahtevajo kognitivno zavzetost, težnjo seliti se od ene dejavnosti k drugi, slabo usmerjena in pretirana motorična aktivnost. Vrtec Tržič - dec. 2013

9. Ti otroci so pogosto brezobzirni, impulzivni, nagibajo k nezgodam in disciplinskim prekrškom • Pogosta je prizadetost kognitivnih funkcij, prisotni specifični razvojni zaostanki • Odnosi z odraslimi so brez zavor, običajne previdnosti in zadržanosti • Motnja z odraščanjem ne izzveni Vrtec Tržič - dec. 2013

10. Klinična slika • Glavni simptomi znižana pozornost impulzivnost nemir oz. hiperaktivnost • Vzporedni simptomi Vrtec Tržič - dec. 2013

11. Vzporedni simptomi • Slab delovni spomin • Različni dnevi • Nizka samopodoba • Šibka motiviranost • Nespretnost • Neprilagodljivost • Nenasitnost • Vedenjske težave • Učne težave • Motnje spanja • Socialna nespretnost Vrtec Tržič - dec. 2013

12. Znižana pozornost • Problem vzdrževanja pozornosti, še posebej na detajle • Odkrenlivost, zaradi pretirane zaznave širšega spektra dražljajev • Videz “površnosti”, pozabljivosti • Slabša slušna zaznava Vrtec Tržič - dec. 2013

13. Znižana pozornost • Delujejo zaspano • So hitro utrudljivi • Delo dobro začnejo, a ga ne dokončajo oz. se stopnjuje št. napak • Vse je dolgočasno • Izguba interesa za dejavnosti • Pogosto so glasni • Delujejo zmedeno, kot da ne razumejo navodil • Selitev od ene k drugi dejavnosti • Težave ob zamenjavi dejavnosti • Slabše funkcioniranje v skupini Vrtec Tržič - dec. 2013

14. Impulzivnost • Značilnost osebe, ki hitro reagira, se odziva nepremišljeno in naglo • Značilnost temperamenta posameznika, s temperamentom opišemo genetsko pogojeno stanje otrokovih osebnostnih lastnosti • Impulzivnost se kaže na več področjih otrokovega odzivanja in delovanja. Tak otrok razmišlja impulzivno, impulzivno doživlja, se impulzivno odziva na dražljaje in impulzivno vede Vrtec Tržič - dec. 2013

15. Impulzivnost • Pogoste poškodbe • Uničevanje stvari • Težko počakajo • Težko načrtujejo • Spremenljivo razpoloženje • Nenamerne zastrupitve • Dežurni krivci • Napačni odzivi • Napačni odgovori • Vedno zraven … • Slabo sodelujejo v skupini • Slabo prenašajo poraze Vrtec Tržič - dec. 2013

16. Nemirnost - hiperaktivnost • Nivo aktivnosti glede na starost je povezan z dozorevanjem možganovine • Razvoj grobe in fine motorike • Povezava motorike z vzdrževanjem koncentracije ( praskanje, gibi jezika … ) Vrtec Tržič - dec. 2013

17. Nemirnost - hiperaktivnost • Težko sedi pri miru • Se zvija kot črv • Preklada noge • Tapka po mizi • Žvižga ali spušča kakšne druge zvoke • Je kot motorček • Nenadoma vstane • Brez razloga brska preklada stvari okrog sebe • Teče, namesto, da bi hodil • Ko je zelo utrujen, se ne more umiriti v spanje Vrtec Tržič - dec. 2013

18. Motnja skozi življenjska obdobja vedenjski nemir učna neuspešnost delo šibka soc. mreža nizka samop. nizka samop. slabi odnosi zlorabe drog, alkohola odvisnost poškodbe, nesreče poškodbe, .. PREDŠOLSKI OTROK ADOLESCENT ODRASLI ŠOLAR MLAJŠI ODRASLI vedenjski nemir študijska, delovna neusp. učne težave odvisnosti nizka samop. nizka samop. moteni socialni kontakti poškodbe, nesreče Vrtec Tržič - dec. 2013

19. KAKO MOTNJA VPLIVA NA SPLOŠNO FUNKCIONIRANJE V DRUŽINI • Povečuje stres za starše in družino v celoti: Zaskrbljenost, tesnoba, frustriranost, jeza • Slaba samopodoba staršev in ostalih družinskih članov: Samobtoževanje, občutki krivde, socialna izolacija • Starši imajo več težav na delovnem mestu • Starši imajo več težav v partnerskih odnosih • V družinah otrok s hiperkinetično motnjo, pri starših pogosteje srečujemo SOA in razpoloženjske motnje Vrtec Tržič - dec. 2013

20. NASVETI ZA STARŠE • Današnje družine trend vzgoje - razvajenost in hiperprotektivnost ??? • Višja stresogenost v družinah, ki imajo otroka z ADHD • Pri materah več opozicionalnega, kljubovalnega vedenja • Vzgojno ustreznejši in uspešnejši očetje • Strožji ukrepi ojačajo simptomatiko ADHD Vrtec Tržič - dec. 2013

21. NASVETI ZA STARŠE • Priznavanje problematike • Pomembnost sodelovanja z vrtcem, svetovalno službo in drugimi strokovnimi delavci v dobro otroka • Dnevna rutina • Konstantnost, doslednost, enotnost • Neustrezna vzgoja (variabilna, kaznovalna) • Emocionalno sprejemanje Vrtec Tržič - dec. 2013

22. NASVETI ZA STARŠE • Pozitivna stališča do otroka • Definiranje urnikov in dnevne rutine • Jasna pravila in pričakovanja • Jasna navodila • Ignoriranje nekaterih neustreznih in nepomembnih vedenj (sitnarjenje, stokanje) • Pomoč pri organizaciji (v otroški sobi) Vrtec Tržič - dec. 2013

23. NASVETI ZA STARŠE • Odstranitev motečih dejavnikov • Mali dosegljivi cilji postopno • Sprememba enega vedenja • Močna otrokova področja • Zdrava prehrana • Pomembnost fizičnega udejstvovanja • Spanje Vrtec Tržič - dec. 2013

24. NASVETI ZA VZGOJITELJE • Ne jemljite stvari osebno • Vzrok ni izgovor za vedenje • Bodite v stiku s starši • Otrok naj bo v vaši bližini • Med aktivnostmi naj ima možnost telesne dejavnosti • Možnost sprostitve notranjega nemira • Pomoč pri načrtovanju dejavnosti • Pozornost pri spremembah rutine • Krepite otrokovo samozavest • Odnosi v skupini – draženje in izsiljevanje Vrtec Tržič - dec. 2013

25. NASVETI ZA STARŠE IN VZGOJITELJE • KAZNI napovedane, jasne, pravične, ob pravem času, konsistentne in predvidljive ( ne zabave, veliki prazniki, roj.dnevi ) • Posledice, če so napovedane vnaprej, naj sledijo takoj po neustreznem vedenju, poznejše kaznovanje NI UČINKOVITO • POHVALE za stvari, ki jih otrok zmore, pomen gratifikacija, opis vedenja, nagrajevanje ( npr. skupaj s starši preživet čas, ne igrače ) • Pomembni so zadovoljni, samozavestni odrsali • Pomembnost igre in zabave – pozitivna izkušnja za vse v družini Vrtec Tržič - dec. 2013

26. SAM • Spektroavtistične motnje – SAM so kompleksne razvojne motnje, ki se kažejo kot kakovostno spremenjeno vedenje na področju socialne interakcije, besedne in nebesedne komunikacije in imaginacije. Sodijo med t.im. pervazivne razvojne motnje. Gre za sindrome s kompleksno in heterogeno etiologijo, biloškegamarkerja zanje za enkrat še ne poznamo Vrtec Tržič - dec. 2013

27. KLINIČNA SLIKA • GLAVNI SIMPTOMI Prizadetost na področju socialnih interakcij Prizadetost na govorno jezikovnem področju Ponavljajoča vedenja, interesi, aktivnosti • VZPOREDNI SIMPTOMI Senzibilnost Čustvovanje Spomin Intelektualni razvoj Vrtec Tržič - dec. 2013

28. PRIZADETOST SOCIALNIH INTERAKCIJ • Otrok se ne odziva na ime • Ne sporoča želja • Ne pomaha • Ne vzdržuje očesnega kontakta – gleda skozi • Umaknjen v svoj svet • Ne kaže interesa za sovrstnike • Se ne vključuje v igro – se raje igra sam • Ni socialnega smeha – smeh mimo • Ni simbolne igre Vrtec Tržič - dec. 2013

29. Se naveže na objekte, ne na osebe • Igrače ogleduje, jih ne zna uporabiti • Za igro uporabi predmete, ki niso igrače • Nima za razvojno stopnjo značilnih interesov • Ne deli interesov z drugimi • Znižana sposobnost vživljanja – pomanjkanje empatije • Ni spontanega učenja socialnih interakcij – učenje po modelu ( socialna zgodba ) Vrtec Tržič - dec. 2013

30. PRIZADETOST NA GOVORNEM PODROČJU • Zaostanek v govornem razvoju – brez poizkusov kompenzacije z drugimi načini komunikacije • Deluje kot gluh • Se ne odziva, ko ga pokličemo • Komunikacija ga ne zanima • Razvije svojstven jezik • Govor je po strukturi in melodiji poseben – literaren • Ne razume sopomenk Vrtec Tržič - dec. 2013

31. Ponavlja za nami – ne odgovori • Ne uporablja osebnih zaimkov • O sebi govori v 3 os. edn. – „Marko je priden“ • Uporablja napačni spol • Ne mara, da se o njem govori brez imena • Govor s posebnim tempom, ne počaka na sogovornika • Ne razvije simbolne igre in posnemanja Vrtec Tržič - dec. 2013

32. PONAVLJAJOČI, STEREOTIPNI VZORCI VEDENJA, INTERESOV IN AKTIVNOSTI • Okupiran z določenimi temami • Zahteva rutino – vsaka sprememba ga iztiri • Vezan na določeno barvo – obleke, hrana, … • Preokupiranost z neživim svetom – predmeti • Nenavadna navezanost na določeno stvar • Ponavljajoči gibalni vzorci – hoja po prstih, nagnjen naprej, motorični manirizmi – trepet z rokami, zvijanje določenega dela telesa, … Vrtec Tržič - dec. 2013

33. HIPER - HIPOSENZIBILNOST • Predmete ovohava, močni vonji ga zmotijo • Preobčutljivost na zvoke, svetlobo • Ne mara dotikov • Se ne pocarta • Obseden s čistočo • Znižan bolečinski prag • Deluje prestrašen v množici Vrtec Tržič - dec. 2013

34. ČUSTVOVANJE - Če vemo, da se ti otroci niso sposobni vživeti v mentalna stanja drugih ljudi, iz tega sledi, da se niso sposobni vživeti tudi v njihova čustva. - Zato čustvenih stanj drugih ljudi ne prepoznavajo, pa tudi sami so čustveno slabše ekspresivni. - Sposobni so izražati osnovna čustva, vendar ne vedno v pravilni povezavi z okoliščinami. Emocionalno doživljanje spremlja medla facialna ekspresija. Pogosto slabo kontrolirajo izražanje čustev (dezinhibiranost). - Otroci z motnjo avtizma se večinoma ne bojijo realnih nevarnosti (psov, avtomobilov), nerazumljivo pa jih je strah običajnih stvari. Nekateri so lahko kontinuirano v tenziji, drugi se ničesar ne bojijo Vrtec Tržič - dec. 2013

35. SPOMIN • Boucher (Frith, 1989) je pri raziskovanju spomina avtističnih otrok ugotovila, da: • imajo zelo dober (kratkoročen) mehanični spomin za številke: nekateri so si sposobni zapomniti serijo desetih številk, odrasli pa imamo povprečni obseg pozornosti sedem številk. • imajo slabši spomin za besede, pisane besede ali slike. Pri nekaterih se pojavlja t.i. fotografski spomin • imajo zelo slab spomin za dogodke, govor in kretnje, dobro pa si zapomnijo simbole, znake. S preizkusom pomnjenja besedil so ugotovili, da si avtistični otroci vedno bolje zapomnijo zadnje besede v stavku. Zapomnijo si enako količino nesmiselnih kot smiselnih podatkov. Vrtec Tržič - dec. 2013

36. ZAOSTENEK V DUŠEVNEM RAZVOJU • Duševna manjrazvitost: večina otrok z avtizmom – vsaj 75% - je duševno manjrazvitih. Med predšolskimi otroki naj bi jih bilo duševno manjrazvitih med 25 do 50%. • 75% otrok z avtizmom ima učne težave, zlasti težje prizadeti. Tudi preostali so običajno ocenjeni kot manj sposobni, kot dejansko so. • Rezultati kasnejših testiranj inteligentnosti in epidemiološke študije kažejo, da ima približno 60% avtističnih otrok IQ<50 • 20% med 50 in 70 (blažje duševno manjrazviti), • le 20% pa ima IQ>70 Vrtec Tržič - dec. 2013

37. KADAR SE PRI OTROKU KAŽEJO ZNAKI, KI LAHKO NAKAZUJEJO MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA, JE POTREBNA ČIM PREJŠNJA DIAGNOSTIKA IN UVEDBA SPECIFIČNE STROKOVNE POMOČI Vrtec Tržič - dec. 2013

38. 1. LETO STAROSTI • odsotnost socialnega nasmeha, • deficit ustrezne mimike obraza, • šibka pozornost, • deficitarnost v socialnih interakcijah, • indiferentnost do ljudi, • preferenca k samosti • ne vzpostavlja očesnega kontakta, • odsotnost ustreznih gest, • odsotnost izražanja čustev, • manj gledanja drugih ljudi, • manj kazanja s prstom v drugem letu starosti. Vrtec Tržič - dec. 2013

39. 2.-3. LETO STAROSTI DEFICITI NA PODROČJU KOMUNIKACIJE • zaostanki v govornem razvoju, zlasti v razumevanju • neobičajna raba jezika, • slaba odzivnost na svoje ime, • deficitarna neverbalna komunikacija (redko kaže s prstom, se ne smeje v situacijah, ki k temu vzpodbujajo ipd.) Vrtec Tržič - dec. 2013

40. Indikacije za takojšnjo potrebo po diagnostiki SAM: • Brez čebljanja, kazanja s prstom ali drugih gest do 12. meseca • Nobene posamezne besede do 18. meseca • Brez spontanega dvo-besednega stavka do 24.mesecev • Kakršen koli upad jezikovnih ali socialnih sposobnosti ne glede na starost. Vrtec Tržič - dec. 2013

41. 2. SOCIALNI DEFICITI • omejenost ali odsotnost imitacije aktivnosti (npr. ploskanja) • odsotnost domišljijske igre s punčkami in drugimi igračami, • nezainteresiranost za druge otroke, • minimalno prepoznavanje in odzivnost na čustva drugih ljudi, • umaknjenost v svoj svet, • nesposobnost začenjanja enostavne igre z vrstniki ali sodelovanja v socialnih igrah, • preferenca po individualni igri, • nenavaden odnos do odraslih (preveč prijateljski ali distanciran). Vrtec Tržič - dec. 2013

42. 3. DEFICITI NA PODROČJU INTERESOV, AKTIVNOSTI IN DRUGEGA VEDENJA • pretirana občutljivost na zvoke in dotike, • motorični manirizmi, • agresivnost do vrstnikov (tepe, poriva…), • opozicionalnost do odraslih, • preokupiranost z istostjo ali nesposobnost prilagoditi se spremembi, zlasti v nestrukturiranih situacijah, • repetitivna igra z igračami (npr. postavljanje predmetov v vrsto), • prižiganje in ugašanje stikal, ne glede na opozorila. Vrtec Tržič - dec. 2013

43. SOOBOLEVNOST ADHD / ADD SAM Tiki Vedenjske m. M. branja, pisanja Anksioznem. OKM AspergerjevSy. Razpoloženjske m. Enureza Enkopreza Tiki Agresivni odzivi M. branja, pisanja Anksiozne m. OKM ADHD Razpoloženjske m. Samopoškodbeno v. M. spanja Vrtec Tržič - dec. 2013

44. ADHD / SAM • Obe motnji spadata med pervazivne razvojne motnje, katerih simptomi lahko s časom delno izzvenijo, se korigirajo, ne moremo pa govoriti o tem, da motnjo ozdravimo. • Tako so vsi terapevtski pristopi usmerjeni na zniževanje simptomov in omogočanje otroku, da izpelje v določenem obdobju zanj pomembne razvojne naloge • Pomen zgodnje diagnostike in celostne obravnave • Prognoza Vrtec Tržič - dec. 2013

45. ZAOSTANEK V DUŠEVNEM RAZVOJU • S tem pojmom opišemo stanje intelektualnega in splošno socialnega funkcioniranja osebe, katere inteligenčne in prilagoditvene sposobnosti ne dosegajo ravni, primerne za njegovo starost in se ta globalni primanjkljaj izkaže pred 18 letom starosti • Duševno manj razvita oseba ima določene ovire v mentalnem funkcioniranju in spretnostih, kot so komunikacija, skrb zase in socialne spretnosti • Osnovne sposobnosti učenja so počasnejše, nižje kot bi bilo starosti primerno Vrtec Tržič - dec. 2013

46. RAZDELITEV DUŠEVNE MANJRAZVITOSTI GLOBOKA Vrtec Tržič - dec. 2013

47. SPREMLJEVALNE DUŠEVNE MOTNJE PRI DM • Hiperkinetičnem. • SAM • Govorno jezikovne m. • M. hranjenja • Čustvene m. • Anksioznastanja – selektivni mutizem • Depresije • Psihoze Vrtec Tržič - dec. 2013

48. OSTALE MOTNJE PRI KATERIH LAHKO PRIHAJA DO TEŽAV V SI • GOVORNO JEZIKOVNE MOTNJE • GLUHOST / NAGLUŠNOST • SELEKTIVNI MUTIZEM, ANKSIOZNE M. • REAKTIVNE MOTNJE SOCIALNEGA STIKA • SENZORNA PREOBČUTLJIVOST Vrtec Tržič - dec. 2013

49. ZAKLJUČEK • Pri vseh otrocih, pri katerih se pojavijo težave v socialni integraciji je potrebno o tem spregovoriti s starši, povprašamo o otrokovem funkcioniranju doma in v drugih socialnih situacijah in svetujemo staršem v zvezi z diagnostiko in socialnimi pravicami • Vsi otroci s težavami v socialni integraciji imajo pravico do pridobitve SOPP, prilagojenega izvajanja programa in DSP • Dobro sodelovanje vseh odraslih, ki so vključeni v otrokov vsak dan prinaša pozitivne rešitve in zmanjšuje tveganje za nadaljnje težave Vrtec Tržič - dec. 2013