1 / 11

Slovenija in evroobmočje

Slovenija in evroobmočje. 1. Evropska monetarna unija. Evropa je monetarni sistem pričela graditi leta 1978, ko je uvedla referenčno valuto eku. Eku je pomenil skupek valut vseh držav članic EU. Vsaka valuta je imela devizni tečaj vezan na eku.

zuwena
Télécharger la présentation

Slovenija in evroobmočje

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Slovenija in evroobmočje 1. Evropska monetarna unija Evropa je monetarni sistem pričela graditi leta 1978, ko je uvedla referenčno valuto eku. Eku je pomenil skupek valut vseh držav članic EU. Vsaka valuta je imela devizni tečaj vezan na eku. Po letu 1985 so v EU pričeli proces združevanja do tedaj razdrobljenih nacionalnih gospodarstev v skupni enotni trg. S tem je na primer izdelek, ki se je zakonito prodajal na tržišču ene od članic, izpolnjeval vse pogoje za prodajo tudi v drugi državi članici. S Pogodbo o Evropski uniji (Maastricht, 7. februar 1992) so si države članice do leta 1999 med drugim postavile za cilj tudi vzpostavitev evropske monetarne unije z možnostjo enotne valute, za članice, ki bi to želele. vir: http://www.euhng.si/?p=ID-8807c

  2. Slovenija in evroobmočje 2. Evro kot plačilno sredstvo Uvedba evra je potekala postopoma. Leta 1998 so bila postavljena razmerja med valutami članic Evropske unije (npr. med nemško marko in špansko pezeto, med italijansko liro in francoskim frankom). Leta 1999 je evro postal plačilno sredstvo nedenarnih transakcij, med takratnimi enajstimi članicami (od petnajstih). Leta 2001 se je enajstim državam pridružila še Grčija. Leta 2002 je v plačilnem prometu evro povsem nadomestil nacionalne valute. Jubilejni kovanec ob 10. obletnici evra.

  3. Slovenija in evroobmočje 2. Evro kot plačilno sredstvo Skupna evropska valuta je ime dobila na zasedanju Evropskega sveta, ki je potekal 15. in 16. decembra 1995 v Madridu. Vodje držav in vlad takratnih petnajstih članic Unije so potrdili, da bo ime "euro" enako zapisano v vseh uradnih jezikih ter bo nadomestilo generični izraz ECU, ki se je uporabljal kot obračunska enota. Na zasedanju so se dogovorili, da bodo dovolili eno in edino odstopanje, in sicer takrat samo Grčiji zaradi drugačne abecede. Leta 2004 se je jezikovna raznolikost okrepila. V pogovornem jeziku smejo besedo nekoliko drugače uporabljati še Litva, Latvija, Madžarska in Slovenija ("evro"). Foto: Primož Lavre

  4. Slovenija in evroobmočje 2. Evro kot plačilno sredstvo Svet Evropske unije je 21. decembra 2005 sprejel novelo Uredbe o uvedbi eura, ki določa, da postane valuta sodelujočih držav članic euro, njena enota je 1 euro, ki se naprej deli na sto centov. Zakonodaja tudi določa, da se v pravnih instrumentih evro piše z "u". V ostalih primerih se beseda evro v Sloveniji piše v skladu s slovenskim pravopisom. Uradna kratica za evro je EUR in se uporablja v poslovnem, finančnem in trgovinskem okolju. Uradni grafični simbol skupne evropske valute je €. Oblika spominja na grško črko epsilon, kar se navezuje na Staro Grčijo kot zibelko evropske civilizacije, ter na prvo črko besede Evropa. Dve vodoravni in vzporedni črti predstavljata stabilnost skupne valute. Foto: Nebojša Tejić

  5. Slovenija in evroobmočje 2. Evro kot plačilno sredstvo Evro je v plačilnem prometu zastopan v bankovcih in kovancih. Avtor evrske zasnove bankovcev je avstrijski umetnik Robert Kalina, ki se je z njimi želel pokloniti različnim arhitekturnim slogom v kulturni zgodovini Evrope. Tako se z bankovci po 5, 10, 20, 50, 100, 200 in 500 evrov sprehodimo med klasiko, romaniko, gotiko, renesanso, barokom, dobo železa in stekla ter sodobno arhitekturo v obliki oken in portalov ter mostov. Da bi se oblikovalec izognil spornim vprašanjem o tem, katero državo naj bi bankovci predstavljali, upodobljene stavbe niso resnične. Vir: http://www.euhng.si/?p=ID-8807c

  6. Slovenija in evroobmočje 2. Evro kot plačilno sredstvo Kovanci (2, 1 evro, 50, 20, 10, 5, 2 in 1 cent) imajo na hrbtni strani nacionalne simbole. Večina držav ima isti motiv na vseh nominalnih vrednostih. Izjema so Avstrija, Grčija, Italija, San Marino in Slovenija. Evro je plačilno sredstvo v državah evroobmočja (Belgija, Finska, Francija, Irska, Italija, Luksemburg Nemčija, Nizozemska, Portugalska Španija, Grčija, Slovenija, Ciper, Malta), na podlagi sporazumov o uporabi evra pa je mogoče z njim plačevati tudi Monaku, Vatikanu in San Marinu. Prav tako je mogoče evro uporabiti v francoskih čezmorskih ozemljih, v Andori, Črni gori in na Kosovem. Vir: http://www.euhng.si/?p=ID-8807c

  7. Slovenija in evroobmočje 3. Uvedba evra Slovenija se je z vstopom v Evropsko unijo obvezala, da bo z izpolnitvijo pogojev vstopila v ekonomsko in monetarno unijo ter tako posledično uvedla tudi evro. Slovenija je do leta 2007 uspela izpolniti pogoje in s 1. januarjem tega leta uvedla evro. Banka Slovenije se pridruži evropskemu sistemu centralnih bank, njen guverner pa je vključen v institucije Evropske centralne banke. Guverner Mitja Gaspari ob polnoči menjal tolarje v evre na blagajni Banke Slovenije Foto: Arsen Perić

  8. Slovenija in evroobmočje 2. Uvedba evra Za vstop v monetarno unijo je morala Slovenija izpolnjevati t.i. Maastrichtske kriterije. Ti so: - stabilnost cen: stopnja inflacije ne sme biti večja od 1,5 odstotne točke nad stopnjo povprečja v treh državah članicah EU z najnižjo inflacijo v predhodnem letu; - proračunski primanjkljaj: ne sme preseči 3 % bruto domačega proizvoda; - državni dolg: ne sme presegati 60 % bruto domačega proizvoda; - dolgoročna obrestna mera: ne sme presegati dveh odstotnih točk povprečne stopnje v treh državah članicah z najnižjo stopnjo inflacije v predhodnem letu; - stabilnost menjalnega tečaja med domačo valuto in evrom: menjalni tečaj nacionalne valute mora ostati v predhodno določenih mejah nihanja vsaj dve leti.

  9. Slovenija in evroobmočje 3. Uvedba evra V Sloveniji se je informativno dvojno označevanje cen začelo izvajati marca 2006. Oktobra 2006 je bil sprejet Predlog zakona o uvedbi evra. Ves knjižni denar je bil samodejno preračunan v evrsko valuto 1. januarja 2007. Centralni tečaj do evra je določal: 1 EUR = 239.640 SIT. Istočasno je veljal 1. januar 2007 za datum prve izdaje evrskih bankovcev in kovancev. Vir: http://www.evro.si/

  10. Slovenija in evroobmočje 3. Uvedba evra Slovenija je izkoristila možnost upodobitve nacionalnih simbolov na kovancih: 2 evra: obris portret pesnika Franceta Prešerna in rokopis verza "Žive naj vsi narodi“; 1 evro: doprsni portret Primoža Trubarja in stavek "Stati inu obstati“; 50 centov: podoba Triglava in ozvezdje raka ter napis "Oj, Triglav, moj dom“; 20 centov: dva lipicanca; vir: http://www.evro.si/

  11. Slovenija in evroobmočje 3. Uvedba evra 10 centov: projekt slovenskega parlamenta, delo Jožeta Plečnika in napis "katedrala svobode“; 5 centov: motiv sejalca, delo slovenskega impresionista Ivana Groharja in semena, med katerimi je 25 zvezd; 2 centa: reliefna podoba knežjega kamna; 1 cent: upodobitev štorklje. vir: http://www.evro.si/

More Related