1 / 26

PSI IN LISICE

PSI IN LISICE. mesojedci. Psi in lisice.

alice
Télécharger la présentation

PSI IN LISICE

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. PSI IN LISICE mesojedci Jure Glamočanin, 4. b

  2. Psi in lisice Psi in lisice so z občutljivimi čutili, dolgimi nogami in ostrimi zobmi dobro opremljeni za lov. Spadajo v skupino kopenskih zveri, imenovano mesojedci, ki se hranijo v glavnem z živim plenom. Divji psi in njihovi sorodniki plen običajno preganjajo in ga nato zgrabijo, lisice pa se prikradejo nadenj in ga napadejo, preden ta lahko zbeži ali odleti. Znani so po tem, da imajo dobro razvit sluh in voh. Večina teh živali lovi sama, nekateri, zlasti sivi volk, pa lovijo v krdelu. Znanih je okoli 36 vrst divjih psov in lisic. Najbolj znan član te družine je pes, ki je potomec volka. Jure Glamočanin, 4. b

  3. Sivi volk To je največji član družine psov. Nekdaj je živel skoraj povsod po severni polobli, vendar ga je po stoletjih preganjanja danes najti v zakotnih območjih, zlasti v gostih gozdovih. Sivi volk živi v krdelu, ki ga sestavljata par odraslih živali z več generacijami mladičev. Med lovom sodelujejo, zato lahko ubijejo tudi žival, ki je nekajkrat večja od njih. Hrano si sicer delijo, vendar po strogi hierarhični lestvici, tako da morajo mlajši volkovi dati prednost starejšim. Jure Glamočanin, 4. b

  4. Sivi volk Jure Glamočanin, 4. b

  5. Kojot Kojot si hrano običajno išče sam, čeprav živi tudi v parih ali manjših skupinah – v prerijah Severne Amerike. Tekne mu raznovrstna hrana, tudi kače, žuželke plodovi in ostanki mrtvih živali. Je zelo nezaželen gost na kmetijah. V dolgih letih so zastrupili in ustrelili več sto tisoč kojotov, vendar je vrsta kljub temu preživela. Pomladi samica v rovu skoti približno šest mladičev. Dokler so na varnem pod zemljo, jim hrano prinaša samec. Jure Glamočanin, 4. b

  6. Kojot Jure Glamočanin, 4. b

  7. Zlati šakal Šakali so podobni kojotom. Živijo v krdelih, hranijo se z mesom in mrhovino. Tako kot večina članov pasje družine v sebi združujejo lovca in mrhovinarja. Hrano si lovijo ponoči, pri čemer si pomagajo z dobrim sluhom in vohom. Zlati šakal živi v suhi območjih, včasih blizu kmetij in vasi. Čeprav napada živino, kmetom včasih naredi tudi uslugo, saj ubija strupene kače. Jure Glamočanin, 4. b

  8. Zlati šakal Jure Glamočanin, 4. b

  9. Dingo ali avstralski divji pes V Avstraliji ne živijo avtohtone vrste psov, zato pa imajo tam dinga – žival, ki so jo pred več tisoč leti naselili prvi prebivalci te celine. Nekaterim dingom je uspelo uiti in preživeti v divjini, tako da se njihovi potomci danes klatijo med avstralskim grmičevjem. V nasprotju z udomačenimi dingi njihovi divji bratranci ne lajajo. Imajo izredno velike tace; ušesa so vedno pokonci. Dingo ni vedno priljubljen, ker napada ovce. Da bi to preprečili, so kmetijsko območje Avstralije ogradili z več kot 5000 kilometrov dolgo ograjo. Zaradi neusmiljenega lova mu grozi izumrtje. Jure Glamočanin, 4. b

  10. Dingo Jure Glamočanin, 4. b

  11. Hijenski pes Hijenski pes je zaradi lisaste dlake in okroglih ušes eden najbolj vpadljivih članov pasje družine. To je majhna in lahka žival , a ker lovi v tropih, lahko ubije tudi velikega gnuja. Hijenski pes lovi na odprtih travnatih pokrajinah in svoj plen dobesedno spravi na kolena. Ko žival pade, zanjo ni več rešitve, in krdelo se takoj začne hraniti. Ta vrsta psa je bila nekdaj zelo razširjena, vendar je njihovo število upadlo, verjetno zaradi bolezni in sprememb v njihovem naravnem okolju: danes jih živi le še približno 2000. Jure Glamočanin, 4. b

  12. Hijenski pes Jure Glamočanin, 4. b

  13. Gozdni pes Ta redka vrsta rjave barve živi v gozdovih in na travnikih. Gozdni pes ima čokate noge in rep in je v nasprotju z večino psov dejaven podnevi. Hrani se z veliki glodavci in je dober plavalec. Živi v krdelih z največ desetimi člani. Jure Glamočanin, 4. b

  14. Gozdni pes Jure Glamočanin, 4. b

  15. Rakunasti pes ali enok Ta pes je zaradi majhnih ušes in črnih lis okoli oči zelo podoben rakunu. Ima manjše zobe kot drugi psi in je edini med njimi, ki zimo prespi. Izvira iz Daljnega vzhoda, medtem ko so ga pred več kot pol stoletja zaradi lepega krzna naselili tudi v Rusiji. Od tam se je razširil po Evropi vse do Francije. Jure Glamočanin, 4. b

  16. Rakunasti pes Jure Glamočanin, 4. b

  17. Polarna lisica Poznamo deset vrst lisic, ki sodijo v isto družino kot psi, le da so nežnejšega telesnega ustroja in pogosto iz zasede skočijo na plen, namesto da bi ga lovile. Polarna lisica lahko preživi tudi temperaturo 50 stopinj Celzija pod ničlo zaradi gostega kožuha in tople dlake na spodnji strani tac. Poleti je njena dlaka rjava, jeseni in pozimi pa se pobeli. Polarna lisica se hrani z živimi živalmi in njihovimi mrtvimi ostanki. Potuje po zamrznjenih severnih polarnih morjih in išče hrano, ki jo je pustil severni medved. V tundri si zgradi brlog, če pa jo preseneti snežni vihar, skoplje rov v sneg. Jure Glamočanin, 4. b

  18. Polarna lisica Jure Glamočanin, 4. b

  19. Rdeča ali navadna lisica Rdeča lisica je največja in najbolj razširjena lisičja vrsta. Je nočna žival in raje kot v krdelu lovi sama ali v družinski skupnosti. Mladičke vzgaja v podzemnih brlogih. Njeno naravno okolje so gozdovi in odprti travniki, ponekod pa se je dobro prilagodila tudi življenju v predmestnih vrtovih in celo v živahnih središčih mest. Jure Glamočanin, 4. b

  20. Rdeča lisica Jure Glamočanin, 4. b

  21. Fenek ali puščavska lisica Ta nočna puščavska žival je najmanjša članica družine psov. Njena posebnost so nesorazmerno velika ušesa. Ta ji pomagajo, da se ne pregreje, ker se ohlajajo po vsej svoji površini. Hrani se z glodavci in drugimi majhnimi živalmi, plen pa najde s pomočjo odličnega sluha. Njen kožuh je peščene barve - tako se lahko dobro prikrije, če se na plano odpravi podnevi. Jure Glamočanin, 4. b

  22. Fenek Jure Glamočanin, 4. b

  23. Siva lisica Siva lisica živi v gozdovih in puščavskem grmičevju, videti pa jo je tudi na obrobju mest. Mladiče običajno vzgoji v brlogu, ki je lahko pod zemljo ali nad njo, ponekod pa gnezdi celo v drevju. Če je ogrožena, se včasih skrije pod pečine, običajno pa spleza na drevo. Z debla ne zdrsne, ker ima na zadnjih nogah močne kremplje, oprime pa se ga s prednjimi. Na tla se mora spustiti z zadnjim delom naprej. Jure Glamočanin, 4. b

  24. Siva lisica Jure Glamočanin, 4. b

  25. Šakalska lisica ali maikong Ta lisica se med drugim hrani tudi z raki, poleg njih pa ji teknejo tudi glodavci, žuželke, ptičja jajca in sladkovodne želve. Zgodilo se je že, da je šakalska lisica pustošila tudi po nasadih banan in drugega sadja, zato ni priljubljena pri kmetih. Ta sivkasto rjava žival s košatim repom živi na travnikih in odprtih dobravah. Ker je prebivalka toplih krajev, se pari ne glede na letni čas. Jure Glamočanin, 4. b

  26. Maikong Jure Glamočanin, 4. b

More Related