1 / 44

Lastno podjetje? Zakaj pa ne!

Lastno podjetje? Zakaj pa ne!. Kje poiskati pomoč?. Prijatelji, ki so že podjetniki Vem točke Obrtna zbornica Razvojne agencije Mladi podjetnik Vaš morebitni bodoči računovodja Zavod za zaposlovanje. Zakonske podlage. Zakon o gospodarskih družbah. Uradni list RS, št. 42/2006, 10/2008.

angus
Télécharger la présentation

Lastno podjetje? Zakaj pa ne!

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. Lastno podjetje? Zakaj pa ne!

  2. Kje poiskati pomoč? • Prijatelji, ki so že podjetniki • Vem točke • Obrtna zbornica • Razvojne agencije • Mladi podjetnik • Vaš morebitni bodoči računovodja • Zavod za zaposlovanje

  3. Zakonske podlage • Zakon o gospodarskih družbah. Uradni list RS, št. 42/2006, 10/2008. • Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Uradni list RS, št. 126/07. • Zakon o sodnem registru. Uradni list RS, št. 54/07, 93/07. • Zakon o podpornem okolju za podjetništvo. Uradni list RS, št. 102/2007. • Obrtni zakon. Uradni list RS, št. 50/1994, 61/2000, 42/2002, 18/2004, 102/2007. • Zakon o notariatu. Uradni list RS 13/1994, 48/1994, 82/1994, 41/1995, 73/2004, 98/2005, 115/2006, 33/2007. • Zakon o Poslovnem registru Slovenije. Uradni list RS, št. 49/2006

  4. Različne oblike podjetij Zakon o gospodarskih družbah navaja več različnih pravnih oblik podjetij: družba z neomejeno odgovornostjo, tiha družba, komanditna družba, delniška družba, komanditna delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo, gospodarsko interesno združenje.Najpogostejši pravni obliki, ki se ustanavljata v Sloveniji, sta: • samostojni podjetnik (s.p.) in • družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.)

  5. Družba z neomejeno odgovornostjo – d.n.o. • Družba, v kateri so vsi družbeniki neomejeno in solidarno odgovorni za obveznost družbe z vsem svojim premoženjem. • Družbo ustanovita najmanj dva družbenika z družbeno pogodbo. • Zakon ne določa minimalnega ustanovnega kapitala.

  6. Komanditna družba – k.d. • Družba najmanj dveh oseb, od katerih je najmanj ena oseba komplementar in najmanj ena komandist. • Komplementar odgovarja za obveznosti družbe s svojim premoženjem; ima pravico in dolžnost sodelovati pri poslovanju družbe. • Komandist ni odgovoren za obveznosti družbe, odgovarja do višine svojega vložka, ima le pravice nadzorovanja. • Zakon ne določa minimalnega ustanovnega kapitala

  7. Družba z omejeno odgovornostjo – d.o.o. • Osnovni kapital sestavljajo vložki družbenikov, ki so lahko različni. • Družba odgovarja tretjim z vsem svojim premoženjem, medtem ko družbeniki za poslovanje družbe ne odgovarjajo osebno. • D.O.O. Lahko ustanovi najmanj en ustanovitelj, oziroma največ 50

  8. Minimalni ustanovni kapital je 7.500 EUR v denarju ali v stvarnem vložku. Družbeniki imajo pravico do deleža pri dobičku, ki se deli sorazmerno glede na višino vložka. enoosebna d.o.o. = d.o.o., ki ima samo enega družbenika, večosebna d.o.o. = d.o.o., ki ima dva ali več družbenikov.

  9. Spregled pravne osebe • V zakonu o gospodarskih družbah (ZGD) družbe odgovarjajo za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem, pod določenimi zakonskimi pogoji pa tudi družbeniki. V primeru spregleda pravne osebe pa gre za to, da za obveznosti družbe odgovarjajo tudi njeni družbeniki v naslednjih primerih: – če so družbo kot pravno osebo zlorabili za to, da bi dosegli cilj, ki je zanje kot posameznike prepovedan, – če so družbo kot pravno osebo zlorabili za oškodovanje svojih upnikov, – če so v nasprotju z zakonom ravnali s premoženjem družbe kot pravne osebe kot s svojim lastnim premoženjem, – če so v svojo korist ali v korist kake druge osebe zmanjšali premoženje družbe in so vedeli ali bi morali vedeti, da ta ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti tretjim osebam. Spregled pravne osebe torej pomeni, da se zanika ločenost med pravno osebo in njenimi pripadniki.

  10. Delniška družba – d.d. • Osnovni kapital je razdeljen na delnice. • D.D. Odgovarja svojim upnikom za obveznosti s svojim premoženjem, medtem ko delničarji za obveznosti d.d. Ne odgovarjajo. • Minimalni ustanovni kapital d.d. Je 25.000 eur.

  11. Samostojni podjetnik – s.p. • Je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost. • S.P. Je lahko vsaka domača ali tuja fizična oseba, ki ima poslovno sposobnost. Če je oseba v rednem delovnem razmerju lahko odpre s.p. kot dopolnilno dejavnost. • Število zaposlenih ni omejeno. • Začetni kapital ni zahtevan.

  12. Zavod • Zavod je organizacija, ki se ustanovi za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, socialnega varstva, otroškega varstva, invalidskega varstva, socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti, če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička.

  13. Društvo • Društvo je samostojno in nepridobitno združenje, ki ga ustanoviteljice oziroma ustanovitelji skladno z zakonom o društvih ustanovijo zaradi uresničevanja skupnih interesov. • Društvo si samo določi namen in cilje, dejavnost oziroma naloge ter način delovanja, odločitve o upravljanju društva pa neposredno ali posredno sprejemajo članice oziroma člani društva. • Namen ustanovitve in delovanja društva ni pridobivanje dobička. • Presežke prihodkov nad odhodki iz vseh dejavnosti in drugih virov društvo trajno namenja za uresničevanje svojega namena in ciljev in jih ne deli med člane. • Delovanje društva je javno. • Združevanje v društva je prostovoljno, delovanje je javno. • Vsakdo lahko postane član društva pod pogoji, ki jih društvo določi v temeljnem aktu.

  14. Kje se lahko registriramo • Vem točke http://evem.gov.si/evem/infoVstopneTocke.evem • Notarji

  15. Koraki registracije • Izbrati obliko podjetja • Določiti ime podjetja, skrajšano ime, sedež in dejavnosti • Priglasitev na vem točki oziroma pri notarju • Za posebne dejavnosti pridobiti licence, obrtno dovoljenje…

  16. prijava durs in ddv

  17. Prijava zzzs

  18. Razlike med s.p. in d.o.o.

  19. Dohodninska davčna lestvica Kakšna je v letu 2011 dohodninska lestvica?  do 7.634,40 EUR = davčna stopnja 16 % med 7.634,40 in 15.268,77 EUR = davčna stopnja 27% nad 15.268,77 EUR = davčna stopnja 41 %OSNOVA ZA DOHODNINO: PRIHODKI – ODHODKI Če je na primer vaš dobiček 6000 EUR, boste plačali davka: 6000 * 16 % = 960 EUR.Če je na primer vaš dobiček 10000 EUR, boste plačali davka: 7.634,40 * 16 % + 2.365,60 * 27 % =  1.221,50+ 638,71 EUR = 1.860,21 EUR. (18,6 % obdavčitev 10.000 EUR)

  20. Obdavčitev pri d.o.o. • Dobiček je obdavčen 20% • Izplačilo dividende (dobička) konec leta pa dodatnih 20% cedularnega (končnega) davka • Na koncu izračunamo efektivno mero obdavčitve, ki je skupaj 36%.

  21. Po registraciji uredimo še • odprtje transakcijskega računa pri banki, • pridobitev dovoljenj za obratovanje, • izdelava štampiljke (ni obvezna), • ocena tveganja in usposabljanje iz varnosti in zdravja pri delu, • pridobitev dovoljenj za delo, • pridobitev podatkov iz evidenc, • pridobivanje potrdil.

  22. Računovodstvo? • NORMIRANCI • zanj ne obstaja obveznost vodenja poslovnih knjig in evidenc po drugih predpisih; za druge predpise se ne štejejo davčni predpisi, • njegovi prihodki iz dejavnosti, v zadnjih zaporednih 12 mesecih, ne presegajo 42.000 eurov, • ne zaposlujejo delavcev ( NORMIRANI STROŠKI SO LAHKO 25%,40% ALI 70%)

  23. ENOSTAVNO RAČUNOVODSTVO • povprečno število delavcev ne presega tri, • letni prihodki so nižji od 42.000 EUR (približno 10 mio SIT) in • povprečna vrednost aktive, izračunana kot polovica seštevka vrednosti aktive na prvi in zadnji dan poslovnega leta, ne presega 25.000 EUR (približno 6 mio SIT). Lahko pa se na začetku vsi s.p. ji odločijo za enostavno seveda če ne zaposlujejo več kot 3 delavce. Odvisno pa je tudi od računovodje, ki si ga boste izbrali.

  24. Ostali vodijo dvostavno knjigovodstvo • Storitve knjigovodenja oziroma računovodenja se gibljejo od 60€ za majhen obseg poslovanja pa naprej • Cene se formirajo glede na obseg in zahtevnost poslovanja

  25. DDV • ZDDV-1 je tisti zakon, ki opredeljuje kako, kdaj in na kakšen način poslujemo kot zavezanci za DDV. • Zavezanec za DDV postanemo na dva načina: -Prostovoljno se lahko vključimo v sistem DDV ja za obdobje 5 let. Pri tem izpolnimo obrazec DDV-P2 in z dokazili o bodočem poslovanju le tega predložimo na svoji enoti DURS-a. -Obvezno se moramo priglasiti, ko naše poslovanje v zadnjih 12. mesecih preseže 25.000 eur prometa. Ravno tako oddamo DDV-P2 obrazec.

  26. Na začetku smo mesečni zavezanci, kar pomeni, da oddajamo DDV-O obrazec do zadnjega dne naslednjega meseca za preteklo koledarsko obdobje (konec oktobra oddajamo obračun za september). • Kasneje pa smo tromesečni zavezanci, če ne presežemo 210.000 eur letnega prometa. • Kako poslujemo kot DDV zavezanci: • Ko prejmemo račun za blago z izkazanim DDV jem (od zavezanca za DDV) je to naš vstopni DDV, za katerega terjamo državo za povračilo. • Ko izdamo račun z DDV jem (v Sloveniji) pa ta DDV predstavlja naš izstopni DDV, ki smo ga dolžni plačat državi. • Kar pomeni, da če imamo konec meseca ( na začetku smo vsi mesečni zavezanci) več izstopnega DDV ja imamo obveznost do države v nasprotnem primeru pa nam je država dolžna vrniti presežek plačanega DDV ja.

  27. Kako izbrati računovodjo • Tehten razmislek po uvodnem razgovoru. • Na uvodnem razgovoru postaviti čim več vprašanj. • Pridobite predlog pogodbe iz katerega so razvidne vaše in njihove dolžnosti. • Morate imeti občutek, da je to oseba na katero se lahko zanesete in ki vam vsaj prve dve leti poslovanja stoji ob strani. • Računovodja je nekaj drugega kot knjigovodja.

  28. Stroški d.o.o. in s.p. • Popoldanci redno zaposleni 40 ur: 1. položnica za PIZ dš+KONTO 2021_ _ 31,51 EUR, 2. položnica za zdravstveno zavarovanje dš+KONTO 2022_ _ 4,46 EUR. Ostali (studentje, penzionisti) pa plačujete, po novem, višje prispevke glede na ure zaposlitve drugje in na zavarovalno osnovo za katero se odločite (od 79 eur do 140 eur).

  29. Stroški dela pri d.o.o. • Strošek plače (700 neto:1000 bruto1:1160 bruto2 • Strošek ostalih izplačil po zakonu kot so prehrana, prevoz, razni drugi dodatki, regres, dopust, … • Nagrade, odpravnine….

  30. Stroški dela pri s.p. • Prispevki minimalno 285 eur • Prehrana max 6,12, prevoz, kilometrina, dnevnice… • Plače zaposlenih pri s.p. ju kot pri d.o.o. ju

  31. Davčno priznani stroški • To so strorški, ki nastajajo v povezavi z opravljanjem dejavnosti in so tudi vezani na dejavnosti, ki jih imate priglašene. Kar pomeni, da so to stroški, ki vam sedaj ali vam bodo v bodoče prinašali prihodke.

  32. Variabilni stroški (SE SPREMINJAJO Z OBSEGOM PRODAJE (MATERIALNI STROŠKI) • Fiksni stroški (NESPREMENLJIVI GLEDE NA OBSEG PRODAJE (ELEKTRIKA, VODA, PLIN, TELEFON, POŠTA, OBRESTI PREJETIH POSOJIL, NAJEMNINA, PLAČE PROIZVODNIH DELAVCEV, ADMINISTRACIJA) • Polvariabilni stroški (DEL JE FIKSEN, DEL PA VARIABILEN (PLAČE PRODAJNEGA OSEBJA)

  33. OBRAČUN PRISPEVKOV ZA DRUŽBENIKE, KI SO POSLOVODNE OSEBE AVGUST 2009 • NAJNIŽJA NETO POKOJNINSKA OSNOVA 551,16 • količnik za preračun neto osnove v bruto osnovo * 1,546 • NAJNIŽJA BRUTO POKOJNINSKA OSNOVA 852,40

  34. Subvencija za samozaposlitev • Subvencijo v višini 4.500 eur lahko pridobi vsak, ki je prijavljen na Zavodu za zaposlovanje in naredite uspešno uvodni intervju ter se udeleži dvodnevne delavnice “Priprava na samozaposlitev” in se nato registrira kot s.p. ali kakšno drugo obliko podjetja, kjer bo zaposlen najmanj 24 mesecev.

  35. SREČNO IN VELIKO USPEHOV NA VAŠI PODJETNIŠKI POTI

More Related