Merske karakteristike ocenjevanja, različne taksonomije in tipi vprašanj

1. Merske karakteristike ocenjevanja, različne taksonomije in tipi vprašanj Ljubljana, 6.3.2010 Boštjan Bajec, Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta, bostjan.bajec@ff.uni-lj.si

2. Znanje • Pridobljena relativno trajna lastnost posameznika, rezultat aktivnega učenja in mišljenja. • Dva vidika: • deklarativno, • proceduralno. • Osnova: spremembe v živčnem sistemu.

3. Zaželene lastnosti sestavljalcev in ocenjevalcev preizkusov • Razumevanje učnih ciljev: • razlike med njimi, • razlike v zahtevnosti: • v različnih stopnjah znanja, • na različnih ravneh (nivojski pouk). • Razumevanje standardov znanja • Sposobnost (usposobljenost) oceniti znanje na različnih zahtevnostnih stopnjah oz. doseganju standardov

4. Pogoji za kvalitetno ocenjevanje • Jasna opredelitev učnih ciljev: • pri vsakem predmetu, • za vsako šolsko leto, • za različne nivoje. • Jasna opredelitev standardov znanja • Natančno določena vrednost ocen

5. Zaželene značilnosti merskega instrumenta • Veljavnost • Zanesljivost • Objektivnost • Občutljivost • Umerjenost (standardziranost) • Standardnost • Primerljivost • Ekonomičnost

6. Veljavnost V kolikšni meri test meri, kar trdimo, da meri. Zagotavljamo: s skrbno izbranimi postavkami, z dobro pokritimi področji in zahtevnostmi znanja. Vidiki: kriterijska, vsebinska, konstruktna, razvidna.

7. Zanesljivost Ponovno merjenje daje ponovljive rezultate (majhen delež napake merjenja). Zagotavljamo: s čim večjim številom vprašanj, ki merijo točno določeno znanje, natančno postavljenimi vprašanji, kriteriji točkovanja …

8. Objektivnost Različni ocenjevalci dobivajo na istem testu iste rezultate. Zagotavljamo: z jasno opredeljenimi nalogami s čim natančnejšim navodilom za ocenjevanje.

9. Občutljivost Test dobro ločuje med posamezniki z različno izraženo lastnostjo. Zagotavljamo: z nalogami ustrezne težavnosti, dovolj velikim številom nalog.

10. Umerjenost (standardiziranost) Test ima jasno določene norme (kriterije). Zagotavljamo: z dovolj velikim številom nalog, preizkušanjem na reprezentativnem vzorcu, jasnimi kriteriji točkovanja in določenimi mejami med kategorijami.

11. Standardnost Test ima jasno določen in enoten postopek uporabe. Zagotavljamo: z jasnimi navodili za izvedbo testa.

12. Primerljivost Test je v vseh svojih različicah podoben. Zagotavljamo: z jasno opredelitvijo in sledenju ciljem testa, podobno strukturo testa, dobrim vzorčenjem nalog.

13. Ekonomičnost Test ni časovno, finančno … potraten. Zagotavljamo: z dobrim vzorčenjem nalog, ustrezno obliko ocenjevanja znanja.

14. Taksonomske (zahtevnostne) ravni V preizkusu zaobjeti več zahtevnostnih ravni. Vsaka stroka mora pripraviti lastno klasifikacijo. Primeri klasifikacij: • Quellmalzova, • Gagnejeva, • Marzanova, • Timssova, • Bloomova (prirejena).

15. Marzanova taksonomija

16. Bloomova taksonomija ciljev

17. Sestava preizkusa znanja Izhajamo iz: • klasifikacijskih ciljev, • standardov znanja. Pomagamo si s klasifikacijsko tabelo, v katero vnesemo: • vsebine, • taksonomske stopnje, • vrste vprašanj...

18. Priprava klasifikacijske tabele Vodila: • izhajamo iz standardov znanja, • vprašanja ustrezajo merjenemu predmetu, • natančna opredelitev predmeta merjenja, • upoštevanje učnega načrta in standardov znanja, • pokrivanje celotnega učnega načrta z različnimi ravnmi zahtevnosti.

19. Primer klasifikacijske tabele

20. Primer mrežnega načrta

21. Sestavljanje nalog • Sestaviti skušamo: • veliko število nalog na različnih taksonomskih stopnjah, • veliko število nalog, ki pokrivajo različna vsebinska področja. • Tipi nalog: • zaprtega tipa, • odprtega tipa.

22. Naloge zaprtega tipa – alternativni tip Obkroži “DA”, če je trditev pravilna in “NE”, če ni! Rodilnik je v slovenskem jeziku drugi sklon. DA NE

23. Naloge zaprtega tipa – izbirni tip Obkroži črko pred pravilnim odgovorom! Rodilnik je v slovenskem jeziku: a) prvi sklon d) peti sklon b) drugi sklon e) šesti sklon c) tretji sklon f) sedmi sklon č) četrti sklon g) drugi izraz za ženski spol

24. Naloge zaprtega tipa – tip povezovanja Na črte pred skloni v desnem stolpcu pripišite črko pred pripadajočega sklona v levem stolpcu! • Rodilnik ___ 1. sklon • Mestnik ___ 2. sklon • Orodnik ___ 3. sklon • Tožilnik ___ 4. sklon ___ 5. sklon ___ 6. sklon

25. Naloge zaprtega tipa – tip urejanja Razvrstite sklone po vrsti, kakor si sledijo v slovenskem jeziku, tako da pred vsakim zapišete zaporedno številko sklona! ___ rodilnik ___ mestnik ___ imenovalnik ___ orodnik ___ tožilnik ___ dajalnik

26. Naloge odprtega tipa – dopolnjevanja in kratkih odgovorov Dopolnite! Rodilnik je v slovenščini _____________ sklon po vrsti.

27. Naloge odprtega tipa – dopolnjevanja in kratkih odgovorov 1. Kateri slovenski pisatelj opisuje življenje ob Muri? 2. Naštej tri črtice Ivana Cankarja! 3. Naštej sklone v slovenskem jeziku!

28. Naloge odprtega tipa – naloge esejskega tipa • Napiši prošnjo za sprejem na delovno mesto učitelja svojega najljubšega predmeta na tvoji šoli! (Popazi na …) • Na zemljevidu vriši glavna narečja slovenskega jezika in pojasni njihov nastanek! • Pripravi oglas za izdelek, ki si ga pripravil pri praktičnih vajah. Namenjen naj bo skupini mladih med 15 in 18 let. Pojasni, zakaj si oglas oblikoval, kakor si ga.

29. Točkovanje Vodila pri pripravi postopka točkovanja: • točkovanje kar najbolj enostavno in enoznačno, • natančna opredeljenost pravilnosti odgovora, • priprava jasnih vodil za ocenjevalce, • izvajanje treningov ocenjevalcev, • deljenje kompleksnih nalog na več enostavnejših, • hkratna izdelava naloge in točkovanja le-te.

30. Določitev ocen Kriteriji za določanje ocen: • normativni (relativni), • kriterijski (absolutni), • kombinirani.

31. Kombinacija absolutnega in relativnega kriterija Koraki: • pred uporabo preizkusa določimo mejo med pozitivno in negativno oceno ter ostalimi ocenami, • po uporabi preizkusa po potrebi meje med pozitivnimi ocenami korigiramo, da normaliziramo distribucijo, • po uporabi preizkusa - morebitna korekcija kriterija za pozitivno oceno.