Download
1 / 10
100 likes | 240 Vues
This document explores the fundamental aspects of terminography, outlining the processes of collecting and selecting terminological data for specific fields. It distinguishes between descriptive terminography, which describes the terminology currently in use, and prescriptive terminography, which aims to standardize terms. Further, it discusses the advantages of electronic formats, such as easier searching and efficient management of terminological collections, alongside insights into multilingual terminology, phraseological data, and the need for continuous updates to ensure relevance in translation practices.
E N D
namen terminografije • zbiranje in izbiranje terminološkega gradiva • opisovanje terminologije, ki je trenutno v rabi na določenem področju (deskriptivna terminografija) • predpisovanje terminologije za določeno področje; svetovanje prednostnih terminov (preskriptivna terminografija) • predstavitev zbranih in obdelanih terminov v terminološki zbirki
vrste terminografskih del • terminološki glosar • terminološki slovar • terminološka baza • tezaver • pojmovnik Če terminografsko delo vsebuje razlage in definicije, gre za razlagalni slovar. Če je namen dela poenotiti in predpisati izrazje za določeno področje, gre za normativni slovar.-: tiskana vs. elektronska oblika
prednosti elektronskega zapisa • lažje iskanje, razvrščanje, filtriranje terminoloških zbirk • bolj gospodarno hranjenje • učinkovitejše upravljanje s terminološkimi zbirkami • povezava z drugimi programi (prevajalska namizja, lokalizacijski programi itd.) • enotnost izrazja • sprotno ustvarjanje in ažuriranje terminoloških virov • lažja distribucija • povezljivost jezikovnih virov (terminološka baza – korpus)
terminografija za prevajalske namene • večjezikovnost – zahteva primerjavo pojmovnih sistemov in ugotavljanje prevodne ustreznosti na ravni terminov • terminološka frazeologija – za strokovno in jezikovno ustrezen prevod je potrebno v terminografska dela vključevati tudi frazeološke podatke • aktualnost – izrazje se naglo spreminja, prevajalec pa mora pri prevodu uporabljati funkcionalno, tj. sodobno izrazje • uporabniški vidik – prevajalci potrebujejo obsežnejše razlage kot strokovnjaki • zanesljivost – nujen podatek pri pojmih z več poimenovanji • dokumentiranost – podajanje virov za izraze, primere, definicije
klasični način • zbiranje gradiva (kriteriji: zanesljivost, raven, starost, omejitev področja itd.) • označevanje terminov • izpisovanje terminov in sobesedila (stavkov) • umeščanje v pojmovni sistem • če gre za večjezično področje, primerjava pojmovnih sistemov različnih jezikov • oblikovanje definicij • oblikovanje geselskih člankov za vključitev v terminološki slovar
korpusni pristop • korpus predstavlja zbirko gradiva v elektronski obliki – lažja računalniška obdelava • sobesedila ni treba posebej izpisovati, ampak je že na razpolago • termine lahko izbiramo na podlagi pogostosti in drugih statističnih metod • uporabimo lahko metode za samodejno luščenje terminologije • lažje ugotavljanje tipične in netipične rabe, terminoloških variacij itd. • vključevanje kolokacij v terminološke priročnike in orodja
...in še pomisleki • kako do korpusa? kakšen korpus je primeren za terminografsko delo? • besedila so interdisciplinarna. kako zamejiti področje? • kako zagotoviti celovito pokrivanje terminološkega inventarja področja, če se morda določeni pomembni izrazi v korpusu ne pojavijo?
par virov • Pearson, J. (1998) Terms in Context. Amsterdam, Philadelphia: John Benjamins. • Puc, K., Erjavec, T. (2006): Uporaba korpusa pri urejanju spletnega terminološkega slovarja. Language technologies/Jezikovne tehnologije IS-LTC, ur. T. Erjavec, J. Žganec Gros. Ljubljana: Institut Jožef Stefan. 156–161.
