1 / 10

Vloga države in socialnih partnerjev v spodbujanju socialnega dialoga 4 . marec 2010

Vloga države in socialnih partnerjev v spodbujanju socialnega dialoga 4 . marec 2010. Dr . Ludek Rychly Mednarodni urad za delo Ženeva. Operacija DialogeM: ‘Krepitev institucionalne in administrativne usposobljenosti ZDOPS-a na področju socialnega dialoga v obrti in podjetništvu'.

brooke
Télécharger la présentation

Vloga države in socialnih partnerjev v spodbujanju socialnega dialoga 4 . marec 2010

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Vloga države in socialnih partnerjev v spodbujanju socialnega dialoga4. marec 2010 Dr. Ludek Rychly Mednarodni urad za delo Ženeva Operacija DialogeM: ‘Krepitev institucionalne in administrativne usposobljenosti ZDOPS-a na področju socialnega dialoga v obrti in podjetništvu'. Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: Institucionalna in administrativna usposobljenost; prednostne usmeritve: Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga.

  2. Nauki iz preteklosti Odnosi med delavci in delodajalci so odigrali pomembno vlogo v VSEH veliki povojnih krizah • Obnova Evrope in Japonske; • Recesija v industrializiranih državahv sedemdesetih in osemdesetih letih; • Azijska finančna kriza 1997-98; • Kriza, povezana s tranzicijami v Srednji in Vzhodni Evropi v zgodnjih devetdesetih letih; • Izzivi in priložnosti

  3. Izzivi • Pospeševanje strukturnega preoblikovanja • Širjenje novih načinov proizvodnje • Vpletenost in posredovanje vlade • Spremembe vedenja akterjev • Sistem odnosov med delavci in delodajalci je včasihprekinjen

  4. Priložnosti (izkoristimo krizo) • Ustvarjanje - ne zgolj na potrebah po solidarnosti in sodelovanju, temveč tudi po delitvi stroškov in odgovornosti • Podpiranje svobode povezovanja in pravice kolektivnih pogajanj • Ustanavljanje novih institucij in naprednih zakonov • Prenavljanje socialne politike • Prilagajanje tradicionalnih sistemov odnosov med delavci in delodajalci

  5. Trenutna kriza: socialni dialog na državni ravni • Počasni začetki, vendarpospeševanjev letu 2009 • Pobuda za dialog s strani delavcev • Proces, ki ga obvladuje vlada • Prevladuje posvetovalna vloga • Ključna vloga novo ustanovljenih institucij • Najpomembnejša vprašanja: zaposlovanje, plače, socialnavarnost, usposabljanje, davki • Nacionalni dogovori/sporazumiso redki • Porazdelitev bremena: tveganja za mikropodjetja

  6. Tristranski dogovori v Koreji, Južni Afriki in na Japonskem • J. Afrika: zaščita ranljivih skupin; zadovoljiveslužbe s pomočjo javnih investicij, razvoj veščin in zmanjševanje sive ekonomije; sektorjem prilagojene strategije; “zelene” službe; širjenje programa javnih del; sklop ukrepovsocialne varnosti; socialnopartnerstvo, delovne skupine petih • Koreja: zaščita ranljivih skupin s pomočjo razširjene mreže socialne varnosti; ohranjanje in porazdelitevslužbnamestoodpuščanj; porazdelitev bremena med delavce in kapital; podpora vlade: zniževanje davkovin davčna spodbuda, nadomestilo za podzaposlene, subvencije za usposabljanje, širjenje služb za zaposlovanje in poklicnega usposabljanja • Japonska:pospeševanje zaposlovanja z delitvijo dela, industrijsko politiko, javnimi investicijami, učinkovitejšimi javnimi službami za zaposlovanje in usposabljanje; izboljšanje in razširjenje mreže socialne varnosti

  7. Podjetniškaraven • Po zadnjih študijah prihaja do vračanja pridobljenih koncesij • Delavci žrtvujejo svoje plače/ugodnosti, da bi ohranili delovna mesta v podjetju • Najpogostejši ukrepi: zamrznitev plač; krajši in bolj fleksibilni delovni čas; odkup podjetja; prostovoljne upokojitve in odpuščanje delavcev; ponovno zaposlovanje; usposabljanje; prekinitev dela; manjšanje plač vodilnih; zmanjševanje prispevkovza pokojninsko/zdravstveno zavarovanje; ponujanje delnic; pogojeno stanje stavka/mir • Demokracija na nivoju podjetja: (ne)ratifikacija sporazumov • Težava zamrznitve/spremembe plač: dobre za posamezna podjetja, slabe za državno gospodarstvo?

  8. Odgovor na krizo s strani združenj delodajalcev • Porast lobiranja • Izdatki za infrastrukturo • Zmanjševanje prispevkov za socialno varnost • Hitrejše vračanje DDV • Odbitek DDV na avtomobile • Davčni odbitek za mikropodjetja • Porazdelitev davkov za mala in srednje velika podjetja • Načrtovanje usposabljanja za odpuščene delavce • Delitev dela in krajši delovni čas

  9. Podpora javne politike • Močno moralno sporočilo in konkretna politika, npr.: • Zakonodaja o delni brezposelnosti • Sklad za usposabljanje • Posredovanje v preoblikovanju in kolektivne razprave • Delodajalec se mora obnašati odgovorno

  10. “Vozniški izpit” za krizo • Ali so delavci povzdignili svoj glas? • Ali se je vlada dobronamerno posvetovala/obveščala/pogajala z njimi? • Ali je vlada upoštevala njihovo mnenje pri oblikovanju politike? • Ali rešilni paket vsebuje najmanj: a)ukrepe za zaposlovanje, b) razširitev socialne varnosti in c) zaščito ranljivih skupin? • Ali so delavci pripomogli k uveljavitvi dogovorjene politike?

More Related