1 / 48
E N D
LES V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU • Že od nekdaj cenjen material. • V kameni dobi so izdelovali orodje iz kamna in lesa, v bakreni dobi so mostičarji izdelovali lesena bivališča na kolih. Velik pomen je imela tudi iznajdba kolesa, ki je omogočila premikanje vozila.
1. SLOVENIJA – GOZDNATA DEŽELA • Slovenija spada med najbolj gozdnate države Evropske unije – po gozdnatosti se uvršča samo za Švedsko in Finsko. • 60 % naše države je prekrite z gozdovi. • Najpogostejši so bukovi gozdovi in mešani gozdovi iz jelke in bukve.
Slovenija ima pestro sestavo gozdov. • Najpogostejši iglavci v Sloveniji so smreka, jelka, bor in macesen. • Najpogostejši listavci so bukev, hrast, javor in jesen.
2. POMEN GOZDA ZA OKOLJE IN LJUDI • Gozdovi imajo gospodarski pomen – pridobivamo les. • Panogi lesarstvo in gozdarstvo nudita delovna mesta. • Gozd je vir hrane (gozdni sadeži, gobe, zdravilna zelišča). • Okoljski pomen gozda. Gozd je življenjski prostor rastlinskim in živalskim vrstam. • Gozd skrbi za čist zrak.
3. SESTAVA IN RAST LESA • Za rast in razvoj drevesa je ključna fotosinteza. • V rastlinski celici iz vode, ogljikovega dioksida in sončne energije nastane glukoza. Pomemben je še kisik, ki se izloča prek listov in voda, ki jo drevo pridobi prek tal. Glukoza se raztopi v vodi in potuje v skorjo, kjer se sladkor pretvori v celulozo.
Poznamo prečni, vzdolžni in tangencialni prerez. • Drevo raste v višino. V prečnem prerezu lahko vidimo odebelitev drevesa.
4. LASTNOSTI LESA • TRDOTA JE ODPOR LESA PROTI VDORU DRUGEGA TELESA VANJ. • TRDNOST JE SPOSOBNOST LESA, DA SE UPIRA SPREMEMBI OBLIKE. • GOSTOTA POVE KOLIKO KILOGRAMOV TEHTA EN KUBIČNI METER LESA. • PROŽNOST DOLOČIMO Z OBREMENITVIJO NA UPOGIB. PROŽEN JE LES BUKVE IN MACESNA.
PLASTIČNOST DOSEŽEMO S PARJENJEM IN SEGREVANJEM – O OMOGOČA IZDELOVANJE KRIVLJENEGA POHIŠTVA ALI GLASBIL. • ŽILAVOST JE ODPOR LESA PROTI LOMLJENJU. • CEPLJIVOST JE ZMOŽNOST LESA, DA SE RAZDVAJA V VZDOLŽNI SMERI (SKODLE ZA PREKIVANJE STREH) • HIGROSKOPIČNOST – LES SVOJO VLAGO URAVNAVA GLEDE NA VLAGO V ZRAKU
KRČENJE IN NABREKANJE PRI SUŠENJU IZ LESA IZHAJA VODA. LES SE KRČI. KO LES VPIJA VODO, LES NABREKNE. • PREVODNOST LESA ZAJEMA PREVAJANJE TOPOLTE, ZVOKA IN ELEKTRIKE. JE SLAB TOPLOTNI PREVODNIK, ZELO DOBRO PREVAJA ZVOK, NE PREVAJA ELEKTRIČNEGA TOKA.
GORLJIVOST IZKORIŠČAMO PRI OGREVANJU. PRI GORLJIVOSTI NAS ZANIMA KOLIČINA TOPLOTE, KI SE SPROSTI OB SEŽIGU LESA. TO IMENUJEMO KURILNA VREDNOST LESA. • TRAJNOST JE LASTNOST LESA, KI POVE KAKO DOBRO KLJUBUJE ZUNANJIM DEJAVNIKOM, KI SPREMENIJO TE LASTNOSTI. • BARVO DAJEJO LESU SNOVI V MATIČNIH CELICAH. • TEKSTURA JE LASTNOST, KI DAJE LESU ZNAČILEN VIDEZ.
5. PRIDOBIVANJE IN OBDELAVA LESA • 5.1. PRIDOBIVANJE LESA • Odkazilo dreves • Sečnja dreves • Spravilo lesa https://www.youtube.com/watch?v=vWtbgoiFAuQ&feature=youtu.be
5.2. OBDELAVA LESA - Hlodovina (proizvodnja furnirja) • Les za celulozo in plošče • Industrijski in tehnični les (stebri, drogovi, piloti, ograje) • Les za kurjavo
LESNI POLIZDELKI • ŽAGAN LES • RAZVRŠČAMO JIH GLEDE NA ŠIRINO IN DEBELINO
FURNIRJI • VLAKNENE PLOŠČE
POSTOPKI IN PRIPOMOČKI ZA OBDELAVO LESA 1. ZARISOVANJE IN MERJENJE: -zložljivi ali mizarski meter • tračni meter • laserska merila • kljunasto ali pomično merilo • vodna tehtnica • kotnik • šestilo • vzporedni črtalnik • svinčnik (mizarski)
2. VPRENJANJE: • primež • spone 3. ŽAGANJE: • žaga lokarica • lisičji rep • lokasta žaga ali rezljača • vibracijska žaga
4. SKOBLJANJE • električni ali ročni skobljiči 5. VRTANJE • svedri • vrtalnik • vrtalni stroj 6. DOLBENJE • dlete • žlebi • dolbila • leseno kladivo
7. BRUŠENJE IN RAŠPANJE • pila • rašpa • brusni papir • tračni in kolutni brusilnik • kladica za brušenje
8. SPAJANJE RAZSTAVLJIVE ZVEZE NERAZSTAVLJIVE ZVEZE LEPLJENJE ŽEBLJANJE ROGLJIČENJE MOZNIČENJE VIJAČENJE
9. POVRŠINSKA ZAŠČITA -lazurni premaz • lak • barva za les
