1 / 16

SEČOVELJSKE SOLINE

SEČOVELJSKE SOLINE. Sara Gajšek 1.b. OPIS SOLIN.

donat
Télécharger la présentation

SEČOVELJSKE SOLINE

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. SEČOVELJSKE SOLINE Sara Gajšek 1.b

  2. OPIS SOLIN • Sečoveljske soline so največje delujoče slovenske soline , ki se raztezajo na približno 650 ha površine ob ustju reke Dragonja pri Sečovljah. Nastale so v karolinški dobi, prvič so bile omenjene leta 804. V bližini so še Strunjanske soline, ki pa so mnogo manjše. • Danes soline nimajo večje gospodarske vloge - njen osnovni namen je naravovarstveni in kulturni. Ohranjajo se solinarske navade, celotno območje solin pa daje zavetje številnim rastlinskim in živalskim vrstam.

  3. KRAJINSKI PARK • Piranska občina je območje solin in polotoka Seče leta 1989 razglasila za krajinski park. To je območje habitatov redkih, ogroženih in značilnih rastlinskih in živalskih vrst, kjer je zaradi dolgotrajnega delovanja človeka nastal tipičen solinski ekosistem. • Območje parka • Krajinski park se deli na severni in južni del, ki ju loči Drnica (kanal Grande). V severnem delu, imenovanem Lera, še vedno poteka pridelovanje soli po tradicionalnih srednjeveških postopkih. Južni del parka, imenovan Fontanigge, meji na Hrvaško. • Ramsarskalokaliteta • Sečoveljske soline so mednarodno pomembno mokrišče in kot take so bile leta 1993 uvrščene na seznam Ramsarskihlokalitet zaradi izjemnih krajinskih in ekoloških vrednosti.

  4. Rastlinstvo • V solinah uspevajo slanuše ali halofiti. To so slanoljubne rastline, ki potrebujejo velike koncentracije soli. Na Leri uspevajo halofiti predvsem na robu solnih polj in v jarkih. Le poredko prekrije solni bazen pionirska združba navadnega osočnika (Salicorniaeuropea). V Fontaniggah so pravi halofitni travniki, na katerih večinoma prevladuje navadni členkar (Arthrochnemumfruticosum), najdemo pa tudi tudi lobodovec (Halimoneportulacoides) in ozkolistno mrežico (Limoniumangustifolium). Robove nekdanjih bazenov in jarke prerašča modrikasti pelin (Artemisiacaerulescens) in posamezni grmiči navadnega členkarja in navadna obrežna lobodka (Suaedamaritima). Brežino solinskih kanalov prerašča obmorski oman (Inulacrithmoides).

  5. Navadni osočnik (SalicorniaEuropea) Navadni členkar (Arthrochnemumfruticosum)

  6. Lobodovec (Halimoneportulacoides) Ozkolistna mrežica (Limoniumangustifolium)

  7. Modrikasti pelin

  8. Varstveni režim • Sečoveljske soline so kot značilen krajinski element z bogato in kulturno dediščino zelo pomembne. Da bi jih ohranili je v odloku opredeljen varstveni režim, ki določa omejitev vseh tistih dejavnosti, ki negativno vplivajo na ekologijo krajine in njeno podobo. Predvsem je prepovedan lov, kakršnokoli onesnaževanje zraka, vode in tal, graditev strnjenega naselja na polotoku Seča, spreminjanje namembnosti prostora; še posebej v naravnih rezervatih je prepovedano vsako poseganje, ki bi spremenilo življenjske razmere za tamkajšnjo floro in favno.

  9. živalstvo • Sečoveljske soline so najbolj znane po pticah. Do sedaj so zabeležili že 282 vrst ptic. Najmanj 4 vrste imajo tu svoje edino gnezdišče v Sloveniji. • Tu prebiva tudi veliko manjših živali in mnoge od njih imajo tu sploh edino prebivališče v Sloveniji. V plitvi slani vodi živijo mnogoščetinci, raki, školjke, do 5 cm dolga progasta ribica, imenovana solinarka, ličinke nekaterih vrst muh. Na območju solin živi nekaj čebeljih vrst: med njimi sta dolgoroga čebela (Tetraloniellanana) in solinska čebela (Pseudapisbispinosa). Slanoljubne rastline v solinah gostijo tudi več vrst rastlinojedih stenic. Na trstju živijo pajĆ škržatki (Dimorphopterusblissoides). • V Sečoveljskih solinah živi le manjše število vrst kopenskih vretenčarjev, med katerimi so tudi predstavniki pravih sredozemskih vrst, kot so drugi najmanjši sesalec na svetu etruščanska rovka (Suncusetruscus), primorska kuščarica (Lacertasicula) in ostrouh netopir (Myotiblythi), katerega odkritje na tem območju je bila prva zanesljiva najdba te vrste v Sloveniji.

  10. Solinarka

  11. Navadna čaplja

  12. Rumenonogi galeb

  13. Etruščanska rovka Primorska kuščarica

  14. Pomen solin • Predstavljajo namreč enkratna mokrišča z bogato biološko raznoterostjo in ni naklučje, da so številne med njimi uvrščene tudi v omrežje NATURA 2000. Predstavljajo pomembna in hkrati izjemna življenjska okolja, v katerih živijo zanimive rastlinske in živalske vrste, ki so se skrajnostnim solinskim razmeram uspele prilagoditi. Ker so večinoma vkleščene med kopnim in morjem, lahko tu pričakujemo veliko različnih življenjskih okolij od predelov s sladko, somorno, morsko, pa vse do s soljo zasičeno vodo. In če struktura solnih polj, nasipov in kanalov ni bila bistveno spremenjena, le-ti solinske prebivalce varujejo pred kopenskimi plenilci in dvonožnimi

  15. Viri : • http://www.google.si/imghp?hl=sl&tab=ii • http://www.dedi.si/dediscina/430-secoveljske-soline • http://sl.wikipedia.org/wiki/Se%C4%8Doveljske_soline

More Related